Dobra novica za knjižne molje. Ljudje, ki berejo knjige, živijo dlje kot tisti, ki ne berejo. Študija zbornika Social Science & Medicine ugotavlja, da je med pozitivnimi učinki branja knjig tudi daljše življenje. Preverite, koliko let dlje živijo redni bralci od tistih, ki ne berejo. Gustave Flaubert je imel tako prav, ko je trdil, da svoj obstoj lažje prenašamo, če se redno zatekamo k literaturi.
scrittore George R. R. Martin, avtor Igre prestolov, je nekoč dejal: “Bralec ima na tisoče življenj, preden umre … Človek, ki ne bere, ima samo enega.” Uno studio zbornika Social Science & Medicine lo ha dimostrato ljudje, ki berejo knjige, živijo dlje kot tisti, ki ne berejo.
Študija, ki je zajela 3635 ljudi, starejših od 50 let, je namreč pokazala, da so imeli tisti, ki so brali do tri in pol ure tedensko, 17 odstotkov manj možnosti, da bodo umrli v naslednjih ducat letih, kolikor je tudi trajala raziskava. Posamezniki, ki so brali še enkrat več, pa so imeli kar 23 odstotkov manj možnosti, da umrejo, kot tisti, ki knjige v tem času niso niti povohali.
PER SAPERNE DI PIÙ: Les Diners de Gala – Lo stravagante libro di cucina di Salvador Dalí ristampato dopo 40 anni
Z rednim branjem si kupimo dve leti življenja, gre razbrati iz dvanajstletne študije. V času študije je umrlo 33 odstotkov sodelujočih iz skupine nebralcev in zgolj 27 odstotkov iz skupine bralcev. Pozitivni učinki so povezani izrecno z branjem knjig, ne pa tudi z branjem časopisov, revij in drugih periodičnih izdaj. Branje knjig namreč prinaša več prednosti za miselne procese, saj z njimi stopimo v večjo interakcijo. V primeru branja knjig sta aktivna dva kognitivna procesa, ki podaljšujeta življenje.
Prvi je, da branje knjige spodbuja globoko branje, to je počasen postopek poglabljanja, ki nastopi, ko začne bralec med seboj povezovati dele gradiva oz. z zunanjim svetom in prevprašuje prebrano. Z branjem si na ta način bogatimo besednjak, urimo logično razmišljanje, koncentracijo in kritično mišljenje.
Hkrati branje pripomore k razvoju empatije in spodbuja družbeno dojemanje ter dviguje čustveno inteligenco, kar ravno tako podaljšuje življenje. Pri tem ni znano, kakšno literaturo so opazovanci brali, so pa na podlagi raziskave organizacije NEA iz leta 2009, ki je ugotovila, da kar 87 odstotkov bralcev bere leposlovje, raziskovalci sklepali, da je tako tudi pri njihovih udeležencih.
Maggiori informazioni:
sciencedirect.com
