Goed nieuws voor boekenwurmen. Mensen die boeken lezen, leven langer dan mensen die dat niet doen. Een studie in de Proceedings of Social Science & Medicine merkt op dat een van de positieve effecten van het lezen van boeken een langer leven is. Ga na hoeveel jaar regelmatige lezers langer leven dan niet-lezers. Gustave Flaubert had zo gelijk toen hij beweerde dat het gemakkelijker is om ons bestaan te verdragen als we ons regelmatig tot de literatuur wenden.
Pisatelj George R. R. Martin, avtor Igre prestolov, je nekoč dejal: “Bralec ima na tisoče življenj, preden umre … Človek, ki ne bere, ima samo enega.” Een onderzoek zbornika Social Science & Medicine dat liet ze zien ljudje, ki berejo knjige, živijo dlje kot tisti, ki ne berejo.
Študija, ki je zajela 3.635 mensen ouder dan 50 jaar, je namreč pokazala, da so imeli tisti, ki so brali do tri in pol ure tedensko, 17 odstotkov manj možnosti, da bodo umrli v naslednjih ducat letih, kolikor je tudi trajala raziskava. Posamezniki, ki so brali še enkrat več, pa so imeli kar 23 odstotkov manj možnosti, da umrejo, kot tisti, ki knjige v tem času niso niti povohali.
LEES VERDER: Les Diners de Gala - het extravagante kookboek van Salvador Dalí na 40 jaar herdrukt
Z rednim branjem si kupimo dve leti življenja, gre razbrati iz dvanajstletne študije. V času študije je umrlo 33 odstotkov sodelujočih iz skupine nebralcev in zgolj 27 odstotkov iz skupine bralcev. Pozitivni učinki so povezani izrecno z branjem knjig, ne pa tudi z branjem časopisov, revij in drugih periodičnih izdaj. Branje knjig namreč prinaša več prednosti za miselne procese, saj z njimi stopimo v večjo interakcijo. V primeru branja knjig sta aktivna dva kognitivna procesa, ki podaljšujeta življenje.
Prvi je, da branje knjige spodbuja globoko branje, to je počasen postopek poglabljanja, ki nastopi, ko začne bralec med seboj povezovati dele gradiva oz. z zunanjim svetom in prevprašuje prebrano. Z branjem si na ta način bogatimo besednjak, urimo logično razmišljanje, koncentracijo in kritično mišljenje.
Hkrati branje pripomore k razvoju empatije in spodbuja družbeno dojemanje ter dviguje čustveno inteligenco, kar ravno tako podaljšuje življenje. Pri tem ni znano, kakšno literaturo so opazovanci brali, so pa na podlagi raziskave organizacije NEA iz leta 2009, ki je ugotovila, da kar 87 odstotkov bralcev bere leposlovje, raziskovalci sklepali, da je tako tudi pri njihovih udeležencih.
Meer informatie:
sciencedirect. com
