Po 18 miesiącach podróżowania po Azji trochę zapomnieliśmy, co to znaczy punktualność, precyzja, a przede wszystkim podejście do wszystkiego ze zdrowym rygorem. No nic za to. Dziś pani Germany zadbała o to, abyśmy dostali klapsa, który tym wszystkim pachniał.
"Nein,” je rekla gospoda za pultom rent-a-carja. Ura je bila nekaj čez 8 zjutraj, ko sva po mirnem preletu Turnia pristala v Frankfurt. Ker se podatki naročila avtomobila za najino 5-dnevno raziskovanje Niemiec niso ujemali s podatki na najini kreditni kartici, sva si pač zaslužila le to. “Nein.” In za tem dve uri telefonskega klicarjenja pa smo bili že pri: “Ni problema, se opravičujemo. Vaju bomo iz polota nadgradili v fiat cabrio”. Wohoooo! Pa naj se rajža začne.
Najina naloga prihodnjih dni se je potopiti v otroški svet tako imenovane Ceste igrač, ki teče od srednjeveškega Erfurta Do južnega Nurnberga. In danes sva seveda začela kje drugje, kot v muzeju porcelanastih lutk. Tisoče njih. Vse s skoraj preveč človeškimi očmi in povabilom, da ti bodo nekaj prišepnile na uho.
In ko se je Katka po dobri uri še sama oblekla v plašč in v roke vzela porcelanastega dojenčka, je bilo pač potrebno vskočiti z: “Draga, greva dalje. Še veliko naju čaka danes.”
Erfurt to jest Lublana podobno mestece. Nekaj več kot 200.000 prebivalcev, za promet zaprto središče, pisana pročelja hišk ter okusne butične kavarnice in restavracije.
Pa sva se sprehajala. Fotkala. Se naslajala nad slastno čokalado i więcej slastnejšim pivom. Za nameček pa še prava nemška večerja v družbi dolgega točilnega pulta in lepega oprsja. Dveh.
Zdaj sva popadala v postelji. Nekje spodaj v mestnem potočku gagajo račke in tu in tam se sliši kakšen kolesarki zvonec, ki s poti podi pešča. Ne bova gledala televizije, ker Angela še kar rešuje Grecja, na mejnih prehodih s Hrvaško pa so verjetno še vedno kilometrski zastoji. Raje bova pojedla še kakšen košček čokolade.
Aja, še to. Dvajset kilometrov pred Erfurtom je “Italijan” obupal. Izdahnil. Se postavil na odstavni pas in pljuval nekaj ogabno gostega. Pa je prišel gospod Nemec z nemško avtovleko in ga odpeljal na operacijo. Tako. Jutri dobiva nov avto. Res upam, da bo Volkswagen!
Przeczytaj pozostałe części dziennika podróży:
#1 Zabawkowa droga / #2 Zabawkowa droga / #3 Zabawkowa droga / #4 Zabawkowa droga
