#1 Cesta igrač: Menjam Italijana za Nemca! #potopis #Nemčija

Erfurt je raj butičnih umetnikov.

Po 18-mesecih popotovanja po Aziji, sva kar malce pozabila, kaj pomeni biti točen, natančen in predvsem k vsaki stvari pristopiti z zdravo mero strogosti. No, pa nič za to. Je gospa Nemčija danes že na vsezgodaj poskrbela, da sva dobila klofuto, ki je dišala po vsem tem.

Nein,” je rekla gospoda za pultom rent-a-carja. Ura je bila nekaj čez 8 zjutraj, ko sva po mirnem preletu Alp pristala v Frankfurtu. Ker se podatki naročila avtomobila za najino 5-dnevno raziskovanje Nemčije niso ujemali s podatki na najini kreditni kartici, sva si pač zaslužila le to. “Nein.” In za tem dve uri telefonskega klicarjenja pa smo bili že pri: “Ni problema, se opravičujemo. Vaju bomo iz polota nadgradili v fiat cabrio.” Wohoooo! Pa naj se rajža začne.

Najina naloga prihodnjih dni se je potopiti v otroški svet tako imenovane Ceste igrač, ki teče od srednjeveškega Erfurta do južnega Nurnberga. In danes sva seveda začela kje drugje, kot v muzeju porcelanastih lutk. Tisoče njih. Vse s skoraj preveč človeškimi očmi in povabilom, da ti bodo nekaj prišepnile na uho.

Katka, ko se vživi v porcelanaste lutke.
Katka, ko se vživi v porcelanaste lutke.

In ko se je Katka po dobri uri še sama oblekla v plašč in v roke vzela porcelanastega dojenčka, je bilo pač potrebno vskočiti z: “Draga, greva dalje. Še veliko naju čaka danes.”

Erfurt je Ljubljani podobno mestece. Nekaj več kot 200.000 prebivalcev, za promet zaprto središče, pisana pročelja hišk ter okusne butične kavarnice in restavracije.

Erfurt je kraj ličnih pisanih uličic
Erfurt je kraj ličnih pisanih uličic

Pa sva se sprehajala. Fotkala. Se naslajala nad slastno čokalado in še slastnejšim pivom. Za nameček pa še prava nemška večerja v družbi dolgega točilnega pulta in lepega oprsja. Dveh.

Pik. Skoraj.
Pik. Skoraj.
Nekdo mu je odgriznil nos. tam nekje v 13. stoletju.
Nekdo mu je odgriznil nos. tam nekje v 13. stoletju.

Zdaj sva popadala v postelji. Nekje spodaj v mestnem potočku gagajo račke in tu in tam se sliši kakšen kolesarki zvonec, ki s poti podi pešča. Ne bova gledala televizije, ker Angela še kar rešuje Grčijo, na mejnih prehodih s Hrvaško pa so verjetno še vedno kilometrski zastoji. Raje bova pojedla še kakšen košček čokolade.

Aja, še to. Dvajset kilometrov pred Erfurtom je “Italijan” obupal. Izdahnil. Se postavil na odstavni pas in pljuval nekaj ogabno gostega. Pa je prišel gospod Nemec z nemško avtovleko in ga odpeljal na operacijo. Tako. Jutri dobiva nov avto. Res upam, da bo Volkswagen!

No, pa so ga odpeljali. “Italijana”.
No, pa so ga odpeljali. “Italijana”.

Preberi še ostale dele potopisa: 
#1 Cesta igrač  / #2 Cesta igrač / #3 Cesta igrač / #4 Cesta igrač

Dodatne Informacije

Se nadaljuje jutri!

Za nas sta potovanje dokumentirala Katka & Mic:
www.povsodjelepo.com

Spremljaš jo lahko preko družabnih omrežji:
Facebook
Instagram
Youtube

Prelistaj našo revijo

Z vami od leta 2004

City Magazine od leta 2004 ustvarja vsebine za urbanega nomada, ki želi dobro in hitro informacijo. Ustvarili smo preko 30.000 spletnih prispevkov in 250 tiskanih izzidov!

Več zgodb
12 neverjetnih butičnih doživetij, ki jih lahko izkusite samo v naši lepi Sloveniji