Po 15 letih na čelu najpomembnejšega podjetja na svetu Tim Cook predaja vajeti. Nasledi ga John Ternus — inženir, plavalec in arhitekt Apple silicona. A Apple ostaja z enim odprtim računom: umetno inteligenco.
Obstajajo odhodi, ki presenetijo. In obstajajo odhodi, ki jih svet čaka tako dolgo, da ko se zgodijo, nihče ne dvigne obrvi. Tim Cook, 65-letni izvršni direktor Appla, spada v drugo kategorijo. Ko je Apple v ponedeljek, 20. aprila 2026, sporočil, da Cook septembra predaja vodenje podjetja, so delnice zdrsnile za 0,5 odstotka. Toliko o dramatiki.
Toda za to mirnostjo se skriva ena izmed največjih poslovnih zgodb zadnjih petnajstih let. Cook je prevzel Apple leta 2011, ko je bil Steve Jobs na smrtni postelji, podjetje pa vredno kakih 350 milijard dolarjev. Danes Apple presega vrednost 4 bilijonov dolarjev — kar ga uvršča med le peščico podjetij, ki so kdaj dosegla ta vrh. Cook tega ni naredil z revolucionarnimi vizijami o prihodnosti. Naredil ga je z operativno genialnostjo, z dobavnimi verigami in z ekosistemom, ki ga je toliko let pilil, dokler ni postal nepremagljiv.
Dobavna veriga kot umetniška forma
Steve Jobs je bil vizionar. Tim Cook je bil — in je — inženir dobavnih verig. To se morda sliši kot pohvala z rahlo pokroviteljskim prizvukom, ampak v resnici ni. Medtem ko je Jobs zahteval, da bo vsak vijak popoln, je Cook poskrbel, da je do kupca prišel pravočasno in po pravi ceni. Brez Cooka bi bila Jobsova vizija le lepa ideja na plakatu.
Pod Cookovim vodstvom je Apple zgradil globalno mrežo dobaviteljev, ki je postala model za poslovne šole po vsem svetu. Razširil je mrežo prodajaln za dobrih 200 novih lokacij, preoblikoval kitajski trg v Applovo drugo domovino in ustvaril servisno dejavnost — Apple Services — ki danes letno ustvari 106 milijard dolarjev prihodkov. Apple Music, Apple TV+, iCloud, Apple Pay: vse to so Cookovi otroci, ne Jobsovi.
Čisti dobiček Appla za fiskalno leto 2025 je znašal 112 milijard dolarjev — osemkrat več kot leta 2010. Rast za 699 odstotkov kljub pandemiji, geopolitičnim napetostim med ZDA in Kitajsko ter nenehnim pritiskom regulatorjev po vsem svetu. Kakorkoli že gledaš na Cooka, teh številk ne moreš prezreti.
“Cookovi največji dosežki so finančna preobrazba podjetja, integracija Apple silicona in ohranjanje prevlade iPhona na globalnem trgu.” — analitiki, BusinessToday
Apple Watch premaga švicarsko urno industrijo. Dobesedno.
Cook je zaslužen za dva izdelka, ki sta Applu odprla povsem novi kategoriji: Apple Watch in AirPods. Zveni morda neresno, a poglejte številke. Apple Watch je lani prodal 30,7 milijona enot — medtem ko je celotna švicarska urna industrija skupaj prodala le 21,1 milijona ur. Cook je z enim zamahom pokopal uro kot modni dodatek in jo znova obudil kot zdravstveni pripomoček.
AirPods? Ti dve brezžični slušalki sta postali bolj prepoznaven statusni simbol kot marsikaka luksuzna znamka. In to v kategoriji, ki pred Applom sploh ni obstajala kot množični izdelek. Cook je te stvari naredil z metodo, ne z navdihom. Kar je, po svoje, enako impresivno.
Apple je pod Cookovim vodstvom dosegel bilijon dolarjev vrednosti leta 2018, dve bilijardi leta 2020, tri leta 2022 — in oktobra 2025 postal tretje podjetje na svetu z vrednostjo 4 bilijonov dolarjev, za Nvidio in Microsoftom. To je bil Cook pri delu.
Siri in umetna inteligenca: odprta rana
In tu preidemo na tisto temo, ki Cookovemu sijočemu izkazu pokvari razpoloženje. Umetna inteligenca.
Apple Intelligence — Cookovo zagotovilo svetu, da Apple ve, kaj dela z umetno inteligenco — je bila sprejeta z mešanico zmedenosti, posmeha in blage sramote. Splet si je hitro omislil vzdevek: “Apple Ignorance”. Napovedane funkcije so zamujale, obljube so ostale neizpolnjene, Siri pa je bila slabša od glasovnih pomočnikov, ki so jih tekmeci predstavili leta prej.
Cook je leta 2018 z velikimi fanfarami zaposlil Johna Giannandro iz Googla — ta naj bi bil Applov vodja za umetno inteligenco, ki bo pisal prihodnost. Do leta 2025 ga tiho ni bilo več. Vzporedno so Apple zapustili tudi drugi visoki raziskovalci s področja umetne inteligence, med njimi Ruoming Pang, ki je odšel k Meti. ChatGPT je novembra 2022 spremenil pravila igre, Apple pa se je naenkrat znašel tri do štiri generacije za konkurenco. Za podjetje s takšnim ugledom — boleče.
Januarja 2026 je Apple v partnerstvu z Googlom napovedal integracijo Gemini v Siri in Apple Intelligence za zahtevnejše oblačne naloge. Nekje v Cupertinu je nekdo tipkal besede, ki si jih Apple pred leti ne bi zamislil: “Potrebujemo Google.”
To je bil jasen signal, da Apple — ne glede na vso svojo moč — v dirki z umetno inteligenco za zdaj lovi zaostanek, ne vodi.
Strojna oprema pa? Strojna oprema je svetinja.
Toda medtem ko je področje umetne inteligence Apple polagalo na lopatice, je v ozadju tiho zorelo tisto, kar bo morda Cookova resnična zapuščina: Apple Silicon.
Prehod z Intelovih procesorjev na lastne čipe serije M je bil eden najpogumnejših tehničnih podvigov v zgodovini potrošniške elektronike. M1, M2, M3, M4 — vsak naslednji je pustil konkurenco za seboj. MacBook s temi čipi je postal resna profesionalna alternativa za vse, ki so prej prisegali na delovne postaje z operacijskim sistemom Windows.
Apple danes ni zgolj podjetje za pametne telefone. Je eden najboljših ponudnikov strojne opreme na planetu — za telefone, prenosnike in vse bolj za računalništvo na področju umetne inteligence. Applovi čipi poganjajo modele strojnega učenja z izjemno energetsko učinkovitostjo. Ko stroka govori o “edge computingu” — torej o obdelavi podatkov na napravi namesto v oblaku — Apple tu nima enakovredne konkurence. To bo Ternusovo najmočnejše izhodišče.
John Ternus: inženir, plavalec, naslednik
Od 1. septembra 2026 bo Apple vodil John Ternus, 51-letni strojni inženir z Univerze v Pennsylvaniji, nekdanji tekmovalni plavalec in mož, ki je pri Applu preživel 25 let. Njegova roka je pri vsakem iPhonu, iPadu, AirPodih in Apple Watchu zadnjih desetih let. Prav on je bil obraz, ki je svetu na odru predstavil Apple Silicon.
Ternus je pri Applu od leta 2001. Začel je pri načrtovanju monitorjev. Danes prevzema podjetje, vredno 4 bilijonov dolarjev.
“Ima um inženirja, dušo inovatorja in srce, da vodi z integriteto in častjo.” — Tim Cook o Ternusu, Apple Newsroom, april 2026
Ternus pri 51 letih odraža Cooka pri njegovi zaprisegi. Strokovnjaki ga opisujejo kot nekoga, ki združuje Jobsovo obsesijo z izdelkom in Cookovo sposobnost odločanja. Dovolj tehničen, da razume vsak vijak. Dovolj karizmatičen, da se potrdiš na odru keynote-a. Njegova naloga bo zahtevna: narediti Apple za relevantno podjetje na področju umetne inteligence — ob tem pa ohraniti prevlado na področju strojne opreme, ki je Cookova prava zapuščina.
Zanimivo je tudi to: Apple je pri izbiri Ternusa nadaljeval tradicijo internih napredovanj. Nobena zunanja zvezda, noben prihajajoči rešitelj iz Silicijeve doline. Apple raste od znotraj. To samo po sebi pove marsikaj o kulturi podjetja.
Zaključek: konec ene ere, ne pa konec Apple
Tim Cook ni bil Steve Jobs. Tega nikoli ni trdil. Bil je tisto, kar je Apple po Jobsovi smrti dejansko potreboval: mož, ki pogodbe ne razreže, temveč jo izpolni do zadnje vejice. Pod njim je Apple postal najpomembnejše potrošniško podjetje za strojno opremo na svetu, z ekosistemom, ki ga milijarda in pol uporabnikov težko zapusti.
Njegova šibkost? Umetna inteligenca. To je jasno in brez olepševanja. Apple je zamujal, improviziral in se zanašal na partnerje, ko je konkurenca gradila lastne jezikovne modele iz nič. Toda Apple ima orožje, ki ga drugi nimajo: strojno opremo. Ko bo svet doumel, da je umetna inteligenca najučinkovitejša na napravi, ne v oblaku — Apple bo tam, z najboljšimi čipi, z najboljšo integracijo in z ekosistemom, ki ga je Cook gradil 15 let.
John Ternus prevzema vajeti pri enem redkih podjetij na svetu, kjer “strojna oprema je prihodnost” ne zveni kot nostalgija, temveč kot strateška vizija. Cook je Apple naredil za trezor. Ternusova naloga je, da ga naredi za laboratorij prihodnosti.
In Tim Cook? Verjetno bo septembra zapustil Cupertino z nasmehom. Zasluži si ga. Dvakrat.
