Dvajset let smo GoPro lepili na čelade, smuči, krmila motorjev in – priznajmo si – tudi na stvari, ki jih tukaj raje ne bomo omenjali. Zdaj pa je mali pustolovec obul hlače, si oblekel suknjič in se postavil pred ogledalo. GoPro Mission 1 ni več kamera. To je razglas vojne.
Vem, kaj si mislite. Še ena GoPro kamera, ki bo po šestih mesecih končala v škatli s starimi kabli za iPhone 6. Priznam, tudi sam sem si to pomislil, ko sem prvič slišal ime »GoPro Mission 1«. Zvenelo je kot vohunska serija, ki bi jo Netflix ukinil po prvi sezoni.
A potem so se začele pojavljati prve hands-on ocene. DC Rainmaker, eden najbolj pedantnih testerjev športne tehnologije na planetu, je po dveh tednih testiranja zapisal nekaj, kar se iz njegovih ust praktično ne sliši: »Posnetek je zares, zares, zares dober.« Trije »zares« zaporedoma. Človek, ki ponavadi začne s stavkom »tukaj je 47 problemov z novo nosilno napravo«, je našteval 50 novih funkcij in se zasliševal po drugih superlativih.
To nekaj pomeni. Predvsem to, da je GoPro končno ugriznil nekaj, kar lahko prežveči.
Trije bratje, eno srce, milijon možnosti
Serija GoPro Mission 1 prihaja v treh oblikah, ki si delijo isto srce: svež 50-megapikselski 1-palčni quad-bayer senzor in čisto nov GP3 procesor. GP3 je možgan, ki omogoča višje frekvence sličic, višje bitne hitrosti in tisto termalno stabilnost, ki je pri tako majhni škatlici ključna. Senzor je zdaj večji od vsega, kar vozi konkurenca – to ni vse, je pa solidna začetna prednost.
Mission 1 (osnovni, 599 USD / ~560 EUR) snema 8K pri 30 fps, 4K pri 120 fps v Open Gate in 1080p pri 240 fps.
Mission 1 Pro (699 USD / ~650 EUR) pa potisne plin do konca: 8K pri 60 fps, 4K pri 240 fps brez kakršnihkoli časovnih omejitev (doslej smo bili pri akcijskih kamerah zamejeni na 4K 120), 1080p pri 480 fps neomejeno in – pazite zdaj – 1080p pri 960 fps v burst načinu do 10 sekund. To je 32-kratna upočasnitev. Če bi muhi posneli, kako kiha, bi o tem lahko napisali doktorsko disertacijo.
Mission 1 Pro ILS (prav tako 699 USD, dobavljiv v tretjem četrtletju 2026) je tista kamera, zaradi katere Panasonic zdaj v pisarni malce bolj na silo drži skodelico kave.
Mission 1 Pro ILS: kamera, ki je pozabila, da je GoPro
Tukaj pridemo do otroka, ki ga bodo vsi hoteli spoznati na zabavi.
Mission 1 Pro ILS je prva GoPro z zamenljivimi objektivi. Uporablja Micro Four Thirds bajonet – isti kot Panasonic GH serije in OM System. To pomeni dostop do več kot 300 kompatibilnih objektivov, plus neskončne možnosti z adapterji. Makro objektiv? Imajo. Teleobjektiv 200 mm? Pridite. Anamorfni objektivi za filmski »look«? Naredili vam bodo čaj medtem.
Še bolj noro: HyperSmooth stabilizacija deluje z vsemi ravnimi (rectilinear) prime objektivi. GoPro je torej vzel svojo najbolj ikonsko tehnologijo – elektronsko stabilizacijo, ki je pred desetletjem spremenila pravila igre – in jo potaknil v sistem z zamenljivimi objektivi. Večina mirrorless kamer tega enostavno ne zna.
Telo meri 89,6 x 58,7 x 46,1 mm (manj kot 20 mm širše od Hero13 Black). Kjer Canon potrebuje nahrbtnik, GoPro potrebuje malce večji žep.
Ampak – in tu je ironični detajl, ki ga moram povedati – kamera nima samodejnega ostrenja. Res. Mission 1 Pro ILS je samo ročno. V svetu filmskih kamer je to povsem normalno; profesionalni operaterji tako ali tako uporabljajo follow-focus. V svetu »GoPro prižgi in snemaj« pa je to eksotično. Je pa to tudi razlog, zakaj kamera stane 699 dolarjev in ne 1.999. Tudi elektronskega kontakta z objektivom ni – gre za čisto mehansko pritrditev. Objektiv je objektiv, kamera je kamera, vmes je kovina.
Senzor in procesor: magija se dogaja v ozadju
Nov 50-megapikselski 1-palčni senzor ima piksle velikosti 1,6 μm pri polni ločljivosti in 3,2 μm v quad-bayer načinu pri 4K. To je tehnični žargon za: kamera zdaj v temi vidi stvari, ki jih GoPro doslej ni videl.
S seboj prinaša 14 stopenj dinamičnega razpona, novo 10-bitno GP-Log 2 krivuljo barv (opozorilo: ni zamenljiva s starim GP-Log na Hero 13 Black) in RAW fotografije pri 50 MP v burst načinu do 60 posnetkov na sekundo. Bitna hitrost pa je skočila na 240 Mbps, z dodatnimi 300 Mbps, ki so dostopni preko GoPro Labs.
In potem je tu nov namenski nočni način za 4K 60. DC Rainmaker je bil pri tem bolj zadržan, ker med embargom ne sme pokazati posnetkov, a opisuje razliko v primerjavi s Hero 13 Black kot brutalno: stari Hero v isti temi pokaže popolnoma črno sceno, Mission 1 pa prinese uporabno sliko. GoPro se je desetletje boril z nizko svetlobo. Kaže, da so končno našli recept.
Zvok, ki končno ni naknadna misel
Če je bilo kaj, kar je GoPro skozi zgodovino hudo zamočil, je bil to zvok. Zdel se je kot da snemaš v pralnem stroju.
Zdaj ima vsak Mission 1 štiri mikrofone s 32-bitnim float snemanjem, stereo zvokom in redukcijo vetra. Dodan je mikrofon na zadnji strani – specifično za primere, ko govoriš proti kameri. Dva mikrofona sta spredaj in poskrbita za pravi stereo.
Pomembno: tista luknjica na strani, ki jo uporabniki že leta silijo odpreti, ni vrata. To je mikrofonska drenaža. Vrata so drugje. Če jo boste poskusili odpreti, boste ubili kamero. Drobno opozorilo iz izkušenj ljudi, ki so že kupili prijatelju novo GoPro.
Povezljivost z Bluetooth 5.3 omogoča tudi predvajanje posnetega zvoka in sistemskih piskov direktno v slušalkah. Vsak generični USB-C mikrofon zdaj deluje – brez idiotskih adapterjev, ki so jih prej zahtevali. Poleg tega prihaja GoPro-ov lastni brezžični mikrofonski sistem za 160 USD (~150 EUR), s čimer GoPro precej nedvoumno meri na Rode in DJI.
Vzdržljivost: zakaj GoPro sploh obstaja
Nekaj se ni spremenilo, in hvala bogu.
Mission 1 in Mission 1 Pro sta vodoodporna do 20 metrov (66 ft) brez dodatnega ohišja – povečanje z dosedanjih desetih. Z namenskim potapljaškim ohišjem do 60 metrov (196 ft). ILS različica je samo vremensko zaščitena; za vodo potrebuje ohišje, kot vsaka druga kamera z bajonetom.
Tukaj je tudi eden tistih malih inženirskih biserov, zaradi katerih obožujem GoPro: »equilibrium« gumbi. Pod njimi lahko prehaja voda. Zakaj? Ker se pri globljem potapljanju gumbi pod pritiskom vode zataknejo. Pri Mission 1 se ne. To je tip detajla, ki ti pove, da je nekdo v pisarni pazljivo poslušal, kaj pravijo potapljači po desetih letih.
Dodani sta dve nočni funkciji: način za potapljanje, ki samodejno korigira barve na globini (brez potrebe po filtrih), in Sport POV način, ki uporablja giroskop in akcelerometer za stabilizacijo med ostrimi zavoji. Za motorističaste, dirkače in kolesarje je to blagoslov.
Spredaj: senčnik objektiva, ki ga lahko snameš. DC Rainmaker iskreno priznava, da ga bo verjetno slej ko prej izgubil. Poštena izjava.
Baterija Enduro 2: resnično igraspreminjevalka
Nova baterija Enduro 2 ima 2.150 mAh (staro 1.900 mAh), kar je večja od vsake konkurenčne akcijske kamere. Združljiva je s Hero 13 Black – če imaš starejše baterije, bodo v Mission 1 delovale, le z nekoliko krajšo avtonomijo.
A pravo čudo je hitrost polnjenja: od 0 do 80 % v 20 minutah. Realno. DC Rainmaker je med testom prišel s petih ur v 1080p (uradno 5 ur 15 min z izklopljenim GPS, on pa ga ni izklopil), v 8K 30 pa je namesto obljubljenih 96 minut dobil 85 minut v 16:9 pokončnem načinu. Baterija je torej tako blizu obljubi, kot je v tem poslu mogoče. Za primerjavo: DJI Action 6 je pri istih obremenitvah opazno hitreje na koncu z močjo.
Drobni detajli, ki so veliko več kot drobni
- 2,59-palčni OLED zaslon zadaj – 14 % večji od prejšnjega. Dvignjeni gumbi za uporabo v rokavicah.
- Ambientalni svetlobni senzor spredaj (tisti bel pikec, ki ga večina ne opazi) avtomatsko zazna frekvenco svetlobe in uskladi anti-flicker nastavitve. Če si navajen snemati v 60 Hz Amerike in pripotuješ v Evropo s 50 Hz lučmi, te kamera opozori in popravi. Mali biser za popotnike.
- Subject tracking – kamera te zdaj avtomatsko sledi (seveda elektronsko, ne mehansko).
- 2x, 3x in 4x digitalni zoom, ki izreže iz 8K senzorja brez izgube kakovosti pri 4K.
- Cinematic color način (kot barvni filter, ki je ožarčen v datoteko).
- Image tuning preseti: bounce, sport, face, underwater.
- Razpon ISO in zaklopa, ki ju lahko nastaviš namesto ročnih vrednosti.
- Novi načini snemanja, ki jih zdaj lahko vklopiš/izklopiš po potrebi.
- Open Gate način – ki ga GoPro že tri generacije podpira, a so ga zdaj preprosto poimenovali, da bi ljudje končno razumeli, da ga imajo.
Kar je bilo odstranjeno: 2.7K in 5.3K ločljivosti (novi senzor tega ne podpira), 8:7 razmerje (zamenjano s 4:3), in – to je boleče – stari HP serijski objektivi s Hero 13 Black (makro, anamorfni) fizično ne pašejo, ker je nov senzor preveč velik.
Mala zgodovinska lekcija
GoPro je leta 2002 ustanovil Nicholas Woodman kot eno-osebno podjetje iz ideje, da bi surferji lahko posneli sami sebe v valovih. Prvi modeli so imeli 35-milimetrski film in so zgledali, kot bi jih sestavil otrok iz pedagoške škatle.
Dvajset let pozneje GoPro prodaja kamero za 699 dolarjev, ki se meri z zrcalniki za tisoče. Woodman sam je pred kratkim povedal, da so jih pro-usmerjeni kupci leta prosili za prav tako kamero. Po letih postopnih Hero izboljšav (11, 12, 13 so bile bolj evolucija kot revolucija) je to prvi resnično drzni skok.
Konkurenca: naj se kdo pripravi za hud udarec
Realno: za 699 USD dobiš Mission 1 Pro. Za isti denar kupiš Canon EOS R50V ali Nikon Z30 – solidni APS-C vlog kameri. A GoPro ima tri asa, ki jih ne pobijejo: vodoodpornost do 20 metrov brez ohišja, HyperSmooth, ki ostaja najboljši v razredu, in 1080p pri 960 fps.
DJI Osmo Pocket 3, Insta360 Ace Pro 2 in DJI Action 6 – vsi so zdaj v položaju, ko morajo odgovoriti. Ne bo lahko. Insta360 sicer še vedno ima nekatere zanimive funkcije (nalaganje na lokalni NAS ali Google Drive), ki jih GoPro žal še ne zna. Tudi vgrajenega internega pomnilnika za primer pozabljene SD kartice ni. To sta dve malenkosti, ki ju GoPro lahko doda s posodobitvijo, a za zdaj manjkata.
Zaključek: najdražja GoPro doslej, a tudi najbolj ambiciozna
Naj bom iskren: Mission 1 ni za vsakogar. Če se smučate enkrat na leto in želite posneti svoj spust na Krvavcu, je Hero13 Black še vedno pravilna izbira. Mission 1 je kamera za tiste, ki kamero uporabljajo kot orodje, ne kot igračo – za dokumentariste, avtomobilske novinarje, Mr. Beast-ove produkcijske ekipe, filmarje, ki potrebujejo drugo kamero in ne polovice strehe za njo.
Je tudi najdražja GoPro v zgodovini – Mission 1 pri 599 USD (~560 EUR), Mission 1 Pro pri 699 USD (~650 EUR), Pro ILS prav tako 699 USD, vendar šele v tretjem četrtletju 2026 (po vseh znakih bližje septembru kot juliju). Za obstoječe GoPro naročnike 100 dolarjev manj. Mission 1 in Mission 1 Pro prideta v prodajo 28. maja 2026, pred-naročila so odprta.
A tu je bistvo: GoPro je pravkar naredil nekaj, česar noben proizvajalec zrcalnikov ni uspel – v eno telo, manjše od večine cenenih kompaktov, je stlačil 8K, 14 stopenj dinamike, zamenljivi MFT sistem, vodoodpornost do 20 metrov, profesionalen zvok, 32-bitni float, subject tracking, 240 Mbps bit rate in baterijo za cel dan snemanja. Brez avtofokusa, brez internega pomnilnika, brez sinhronizacije na lokalni NAS. Res. Ampak z domišljijo, ki je industrija kamer ni videla od dneva, ko je Olympus predstavil prvi OM.
Ko DC Rainmaker – človek, čigar dan začne z naštevanjem napak v GPS uricah – trikrat zaporedoma reče »posnetek je zares, zares, zares dober«, se nekaj dogaja. Mission 1 ni samo nova GoPro. To je razglas, da se je action pravkar preselila iz adrenalinskih kanalov YouTube v profesionalne filmske rige.
In ne vem za vas, ampak jaz komaj čakam, da jo pritrdim na nos dirkalnega avtomobila, pogledam rezultat in se glasno zasmejim. Kajti če obstaja ena stvar, ki jo je GoPro vedno znal bolje od vseh, je to sposobnost, da nam pokaže svet iz kotov, ki si jih prej sploh nismo upali predstavljati. Mission 1 to zdaj počne – samo z veliko, veliko boljšimi objektivi.
