Stephen Hawking zmarł w marcu tego roku, ale jego nowa książka „Krótkie odpowiedzi na wielkie pytania” ujawni niektóre z jego ostatnich przemyśleń, w tym to, jak ludzkość może przetrwać zmiany klimatyczne.
Planet se segreva, neurja postajajo vedno bolj smrtonosna in zmanjkuje nam časa, da ustavimo podnebne spremembe, ki bi lahko bile usodne. Kaj lahko naredimo?
Imamo 12 let, da se rešimo pred propadamo zaradi podnebnih sprememb, zakaj torej ničesar ne storimo? Stephena Hawkinga to jest napovedal, kako se ko končal svet, nekaj tednov pred svojo smrtjo. Fizik, ki je marca letos preminil v 76. letu, potem ko je celo življenje bolehal za amiotrofično lateralno sklerozo, se je v nekaterih svojih zadnjih delih lotil tudi podnebnih sprememb – in kako bi te človeštvo lahko premagalo. Odlomki prihajajoče książki, ki so bili objavljeni v Sunday Timesu, pa prikažejo precej turobno sliko prihodnosti človeštva.
Kaj so največje grožnje Zemlji po mnenju Stephena Hawkinga?
Hawking je menil, da so podnebne spremembe naš največji problem. “Dvig temperature v oceanu bi stopil ledene kape in povzročil sproščanje večjih količin ogljikovega dioksida,” piše Hawking. “Oba učinka bi lahko ustvarila klimo, podobno tisti na Veneri, kjer je 250 stopinj Celzija”.
In kako bomo ljudje lahko preživeli?
Hawking verjame, da bo v naslednjih 1000 letih nuklearna vojna ali pa okoljska katastrofa “pohabila Zemljo”, ampak da bo do takrat “naša iznajdljiva rasa našla način, da preživi nesrečo”.
Meni, da bodo nekateri ljudje do takrat s pomočjo genske tehnologije, kot je CRISPR, postali “superljudje” z izboljšanim spominom, manj boleznimi in daljšo življensko dobo in da bodo ti ljudje po vsej verjetnosti naselili druge planete. “Ni časa, da čakamo na Darwinovo evolucijo, da bi bili inteligentnejši,” še dodaja Hawking.
Kaj je CRISPR in ali bi nas moralo skrbeti?
CRISPR (Clustered Regularly Interspaced Short Palindromic Repeats) je način urejanja genov, kjer se imunski sistem izpostavi bakterijam. S tem lahko znanstveniki poceni ih hitro urejajo gene na rastlinah, živalih in ljudeh ter tako odstranijo neželene lastnosti in morda dodajo tiste, ki so zaželene.
Toda to je precej sporno. Kaj se bo, na primer, po napovedih Hawkinga zgodilo tistim, ki ne bodo vključeni v superraso? Nekateri znanstveniki pravijo, da nas mora uvajanje tovrstne tehnologije skrbeti. “Urejanje človeških genov bo vodilo v vedno večjo družbeno neenakost,” pravi dr. David King, nekdanji molekularni biolog in ustanovitelj neodvisne skupine Human Genetics Alert. Spet drugi se sprašujejo, ali bo to odprlo vrata sodobni obliki evgenike.
Kakorkoli, gre za precej temačno napoved naše prihodnosti. A poskusimo pogledati s pozitivne strani: za nekaj tednov bomo imeli krila in očesna zrkla, ki bodo streljala laserske žarke.
