Teo „Teoson” Ivančič – artysta nowego pokolenia

V želji vnesti nekaj barve v naša življenja s pomočjo barvanja različnih površin vedno bolj raste ne samo kot umetnik, temveč kot človek.

Kaj vedno nosi grafitar v svoji torbi?
Skicirko, svinčnik, radirko, markerje, kapice za sprej.

Kako potekajo akcije?
Klik, klik po tipkovnici. Par klicev, okvirni pogovor, sončen dan, prijatelji, dobra glasba in zabava na tisoč in en način.

Kakšen je tvoj podpis oziroma kako prepoznamo tvoje umetnine?
Po podpisu pod grafitom – Teoson – to sem jaz. Za dodatno verifikacijo mojega dela pa lahko obiščete moj FB profil saj redno objavljam slike svojega dela.

Se je odnos do grafitov in grafitanja tekom let spremenil?
Da. Zelo. Tako pri meni samem, kot tudi pri drugih. Spremenilo se je dojemanje »nezaželjene umetnosti«, ki vedno bolj postaja »spremenljiva«. Tudi cenjena.

Kako izbereš lokacijo kje se bo grafit nahajal?
Pogovor z lastnikom, ali tudi ne. Izbiram stene oziroma lokacije, ki kličejo po »preobrazbi« ter »osvežitvi«.

Uredil si indoor skejt park v Mariboru. Kako si prišel na to idejo ter kako je transformacija prostora potekala?
No, to ni ravno indoor skejt park. Na le-tega se v Mariboru že vrsto let čaka. T je bolj moj »skate atelje«, kjer zbiram navdih ter se odklapljam od realnosti. Ker sem tudi navdušen skejter, sem si v ateljeju izpolnil otroško željo – mini ramp. Večino sem naredil sam, nekaj so mi pa pomagali tudi prijatelji. S prijatelji se z veseljem sedaj podružimo na »krivini« in porolkamo.

Kje se naučiš grafitarstva pri nas?
Vse je bolj samoiniciativno. Ponavadi spoznaš tudi ljudi iz stroke, ki ti pomagajo ali tudi ne. Vsekakor pa te vsaj seznanijo ali napotijo po novih poteh. Od časa do časa se organizira tudi kakšna delavnica, kjer se »na hitro« predstavi tehnika. Kako pa bo posameznik ali posameznica napredoval-a pa je odvisno od njega/nje same-ga. Vse je v vztrajnosti in kilometrini s spreji po steni.