A parte esquerda da sua loja é dedicada às antiguidades e a parte direita aos itens vintage mais jovens. Que características devem ter os objetos para serem expostos neste recanto?Esses objetos devem ser reconhecíveis como típicos e atraentes de uma determinada época. As pessoas gostam de alcançá-los, porque eles desencadeiam...
Levi del tvoje trgovine je namenjen starinam, desni del pa mlajšim vintage predmetom. Katere lastnosti morajo imeti predmeti, da jih razstaviš v ta kotiček?
Ti predmeti morajo biti prepoznavni kot tipični in atraktivni v nekem obdobju. Ljudje radi segajo po njih, saj v njih sprožajo nostalgijo in so hkrati uporabni. V zadnjem času se retro/vintage vračata v modo in mlajše generacije sprašujejo in iščejo predmete iz 2. polovice 20. stoletja. To je za mlade že stvar prejšnjega stoletja, starejši pa se čudijo, da mladi sedaj kupujejo ”ta jajca” (smeh).
In katera so ”ta jajca”, ki jih mlajše generacije trenutno iščejo pri tebi?
Pri nas so najbolj iskana očala Oscar de la Renta iz 70. let. Nekoč smo na nekem podstrešju našli zaboj originalnih očal in smo naredili Oscar de la Renta žur na Trubarjevi. Potem so za mlade priljubljeni: že vintage stol Rex, Meblove lučke, slike Marilyn Monroe, Vučko, Iskrini telefoni …
Se ti zdi, da imajo Iskrini telefoni danes še vedno dovolj uporabne vrednosti?
Trenutno so stacionarni telefoni v nemilosti predvsem zaradi nove tehnologije in bolj kot ne ležijo za okras na domači polički v primeru, da bo slučajno, poleg anketarja, poklical še kdo. Iskrin telefon je oblikovno in tehnološko še vedno uporaben, a ga večina ne uporablja več zaradi spreminjajočih se navad. Zgodba o Iskrinem telefonu je lep primer, kako neki uporaben predmet preide med starine. Je že tako, da mora telefon ven iz stanovanja in si mora nato ponovno izboriti pravico vrnitve. Tokrat v drugi funkciji, kot zbirateljski predmet ali okras. Zame osebno je eden najlepših “stacionarcev” v njihovi stoletni zgodovini.
Katere blagovne znamke nekdanje Jugoslavije v tebi zbujajo nostalgijo?
Nostalgijo mi vzbudi Cockta, čeprav je bila moja prva Pepsi … In Elan. Vsi smo navijali za Križaja in Stenmarka, kot bi bili mi lastniki. Zastava 750 je bila naš prvi družinski avto in Vegeta je rešila vse probleme, tudi kot zaželena podkupnina na češki meji. Prvo cigareto Filter 75 sem pokadil v tretjem razredu na vrhu drevesa in pri Meblovih predmetih sem bil fasciniran, s kakšnim veseljem so po starih stanovanjih montirali barvite ultramoderne plastične lestence direktno nad bidermajersko mizo. Rexov je bilo v tistem času polno, Vučko je legendaren in rdeče zvezde so bile povsod. Tudi ko sem padel s kolesom, sem namesto rumenih zvezd videl rdeče.
In če bi moral izpostaviti tri predmete v trgovini, ki imajo zate največjo vrednost?
Prvi je originalna fotografija Marilyn Monroe iz leta 1952, ki je delo fotografa Ernesta Bachracha. Drugi predmet je oranžen Grundigov prenosni gramofon Phono Boy iz 70. let, ki sem ga našel pri prijatelju v Trstu. Tretji predmet pa je značka Društva za varstvo živali Kranjske iz leta 1902, ki pove, da se je že takrat kazal pozitiven odnos do živali.
Kako ločiš kič od umetnosti?
Pri klasičnih predmetih so že postavljene smernice. Predmeti, ki niso klasika, pa so stvar okusa, in če se mi nekaj zdi simpatično, domnevam, da bo všeč še komu. Sicer pa ima tudi kič neko vrednost, najdemo ga celo v muzejih. Kič je dober, če sprošča. Kdo pa bi lahko celo življenje deloval ob ne vem kako resni umetnosti? Včasih mora biti vmes tudi kakšna plastična roža.
Tvoj najljubši kotiček za brskanje po preteklosti?
Trenutno mi je najljubši Gradec, ki ima še pravo avstro-ogrsko mistiko, med bolšjimi sejmi pa zmaga Parma v Italiji. Največ ponudbe ima vsekakor Anglija, na retro sceni bi izpostavil Berlin in Pariz.
Imaš pri nas izbran kakšen kotiček, restavracijo, lokal, ki te navdihuje ali ima v ambientu kakšen poseben vintage predmet, na katerega naj bomo pozorni?
V osemdesetih so bili v Ljubljani lokali tipa Nostalgija, delo dveh oblikovalcev pod imenom Tandar, ki so me impresionirali. Pri današnjih notranjih opremah prevladuje kvaziangleška gostilniška oprema ali kvazimodni barok, ki nimata ničesar skupnega z originali. Sicer se le težko premaknem s Trubarjeve. Tu najdem vse, kar potrebujem. Poglej, ti čevlji, pulover in hlače, vse kupim pri sosedih. Na kavo najraje zavijem v nekdanjega Reformatorja zaradi zanimivih ljudi in diskusij. Tukaj me vsaj ne skrbi, da me bo kdo na “gobec”, če povem svoje mnenje (smeh).
