Marselha – na encruzilhada do Mediterrâneo

Aleksander Dumas, ki je Marseille dobro poznal in je v mesto umestil dogajanje svojega najbolj znanega romana Grof Monte Christo, ga je opisal kot shajališče vsega sveta. Sredozemsko pristaniško mesto z dolgo tradicijo pomorstva je s svojimi 26 stoletji zgodovine postal sinonim za francoski talilni lonec. Najstarejše francosko mesto pa se pripravlja tudi na pomembno vlogo evropske kulturne prestolnice leta 2013.

Bodoča kulturna prestolnica

Verjetno je imel junak romana Edmond Dantes , ko se je že prelevil v grofa Monte Christa, drugačen pogled na mesto, ko je vstopal v marsejsko pristanišče, kot ga imamo danes, skoraj dvesto let pozneje, brez dvoma pa so bili njegovi občutki ob pogledu na dve veličastni trdnjavi, ki varujeta pristanišče, podobni, kot jih ima popotnik, ki se danes vkrca na eno od ladij v pristanišču Vieux Port. Medtem ko sta mogočni silhueti utrdb Sv. Janeza (Saint-Jean) in Sv. Nikolaja (Saint-Nicolas) priči turbolentne preteklosti, ki so jo oblikovali Grki in Rimljani, pa o zgodovini mesta pričajo še cerkvene srednjeveške zgradbe, trdnjave iz 16. stoletja, luksuzne rezidence iz 17. in 18. stoletja in mnoge prestižne palače iz 19. stoletja. Marseille je tudi moderen in futurističen, kar bomo spoznali ob ogledu zgradb vizionarja Le Corbusierja in avanturističnih projektov, ki bodo luč ugledali leta 2013, ko se bo drugo najbolj poseljeno francosko mesto okitilo z naslovom evropska kulturna prestolnica. Decembra lani je mesto ponosno razglasilo, da bodo preuredili pristanišče tako, da bo prijaznejše pešcem, zahtevno nalogo pa so zaupali svetovno znanima arhitektoma Normanu Fosterju, med drugim tudi dobitniku arhitektirnega oskarja Pritzkerjeve nagrade, in arhitektu Michelu Desvignu. Do leta 2013 bo urbana podoba Marseilla tako dobila nov obraz, med drugim tudi z odprtjem novih kulturnih ustanov na obali med utrdbo Svetega Janeza in začetnim delom pristanišča, imenovanim La Joliette. Med novimi muzeji, ki bodo vrata odprli v letu 2013, bo še posebej zanimiv ogled Muzeja evropskih in sredozemskih civilizacij MuCEM, ki bo posvečen sodobnim evro-sredozemskim civilizacijam in bo obiskovalcem pomagal bolje razumeti družbe, v katerih živimo. Mesto se že pospešeno pripravlja na leto 2013, saj že letos poteka kar 74 projektov, ki vključujejo razstave, prireditve, konference in delavnice, celoten budžet, ki ga bo mesto namenilo kulturi do leta, ko bo evropska kulturna prestolnica, in v njem, pa obsega kar 98 milijonov evrov.

Tipični Marseille

Za trdnjavo Svetega Janeza leži slikovita četrt Panier, ena najstarejših v mestu, ki je danes polna kavarnic in prodajaln z izdelki, tipičnimi za Marseille, med katerimi seveda prevladujejo trgovinice, ki ponujajo de sabão vseh vrst, barv in arom. Marsejska proizvodnja mila, ki je bila v mestu ustanovljena kmalu po križarskih vojnah, je razcvet doživela v 16. stoletju. Leta 1786 je bilo v mestu 48 tovarn mila, ki so zaposlovale 600 delavcev, letna proizvodnja pa je bila kar 76.000 ton. V 19. stoletju se je tehnika močno razvila in v Marseilleu so začeli izdelovati visokokakovostne izdelke, ki so vsebovali olivno ali palmovo olje. Danes je v mestu ostala le še peščica proizvajalcev, a milo ostaja eden najbolj znanih izdelkov. Marseille je tudi eno od izhodišč za spoznavanje Provanse, zato v prodajalnah ne manjka začimb, namiznih prtov in ostalih tkanin, tipičnih provansalskih vzorcev in barv ter seveda pastisa. Znano pijačo je leta 1923 zvaril umetnik, obrtnik in srčni ljubitelj narave Paul Richard. Da je izpopolnil recept, je potreboval celo leto mešanja in kombiniranja arome janeža ter dodajanja ostalih aromatičnih rastlin. Kmalu zatem je sledila prava ekpanzija te provansalske pijače, predvsem s prodorom drugih znamk (Bardoin, Janot, Casains …) in ponudbo manjših proizvajalcev. Iz Marseilla pa se ne smemo vrniti tudi brez keramičnih izdelkov, piškotkov navettes v obliki malih čolničkov, ki so bili narejeni v spomin na prihod Sv. Lazarja in ostalih svetnikov, ki so pred skoraj dva tisoč leti pripluli na provansalsko obalo.

Francoske specialitete

Tipični Marseille pa moramo doživeti tudi v kulinaričnem pomenu. Prebivalci mesta ponosno povedo, da je osnovna začimba njihovih jedi gostoljubje, a če to komponento prenesemo v hrano, sta osnova njihove kuhinje olivno olje in česen. Na križišču Sredozemlja je v lokalno kuhinjo vstopilo mnogo vplivov iz drugih dežel, in rezultat so začinjene jedi s sončnim priokusom, med jedmi pa so v ospredju pred vsem ribe, školjke in ostala morska hrana. Med obiskom katere od lokalnih restavracij moramo vsekakor poskusiti bouillabaisse, ki je bila najprej priljubljena jed ribičev, pozneje pa je postala ena od specialitet francoske kuhinje. Jed postrežejo v dveh etapah: najprej juho in nato ribo. Mladi kuharski mojstri se seveda ne bojijo eksperimentirati s tradicionalnim receptom, rezultat pa so bouillabaisse milkšejk ali bouillabaisse hamburger, izvrni marsejski recept pa zahteva, da v jedi uporabimo vsaj pet vrst rib. Ljubitelji kulinarike bomo vedno nagrajeni, naše brbončice pa bodo uživale ob okušanju različnih namazov, začimb, omak in seveda odličnih vin, in prav gotovo se bo vsaj mešanica provansalskih začimb znašla tudi v naši prtljagi. Najlažje pa je marsejsko in provansalsko kuhinjo spoznati v imenitnih restavracijah, med katerimi so zaradi odlične hrane in kreativnosti kuharskih mojstrov nekatere postale prave zvezde (in tudi ponosne nosilke znamenitih michelinovih zvezdic). Kuharski mojster Gérald Passédat, ki ustvarja v restavraciji Petit Nice Passédat, je ponosni lastnik kar treh zvezdic. V Franciji, ki velja za gurmansko meko, si tako prestižni naslov lasti le 26 restavracij. Med prestižnimi restavracijami velja omeniti še L’Epuisette, kjer kuharski mojster Guillaume Sourrieu skrbi, da se sredozemski in provansalski recepti ne izgubijo, in restavracijo Une Table au sud.

Como chegar lá

Mednarodno letališče Marseille-Provence je eno najhitreje rastočih evropskih letlišč po številu potnikov, saj je lani zabeležilo kar 3,2-odstotno rast, MP2 pa je vodilni evropski terminal, namenjen nizkocenovnim letalskim prevoznikom. S Parizom je Marseille povezan kar z 22 leti dnevno, kar 21 nizkocenovnih letov pa mesto povezuje z ostalimi letališči v Franciji, Evropi in Maroku. Tudi s hitrim vlakom TGV je mesto Marseille zlahka dosegljivo, saj je od Pariza oddaljeno le tri ure vožnje, v mestu pa se križajo tudi tri pomembne avtoceste, ki povezujejo Marseille s Španijo, Italijo in Severno Evropo. Za večino obiskovalcev, ki pripotujejo z avtomobilom, pa je odlično izhodišče za spoznavanje lepot Provanse ali dve uri vožnje oddaljene Francoske Riviere.