Har du nogensinde undret dig over, hvorfor vi har et skudår, eller hvorfor februar kun har 28 dage (nå, undtagen når den ikke gør det)? For svaret skal vi gå to tusind år tilbage, til romertiden, hvor Romerriget blev regeret af Julius Cæsar. Og kort sagt, videnskaben og egoet har skylden. Men du er sikkert også interesseret i baggrunden for skudårshistorien eller hvorfor februar har 28 dage? Du er kommet til den rigtige adresse.
Poglejmo kaj pomeni prestopno leto ali zakaj ima februar 28 dni? Prestopno leto je z nami že vse od julijanskega koledarja, ki nosi ime po njegovem kreatorju, Juliju Cezarju. A ne čisto od njegovega začetka. Koledar je bil namreč sprva osnovan na predpostavki, da Zemlja za pot okoli sonca potrebuje točno 365 dni. Na podlagi te številke so med mesece tudi razdelili dneve. Januar jih je dobil 31 dni, februar 29, marec 31, april 30, maj 31, junij 30, julij 31, avgust 30, in po tem kopitu vse do decembra.
Vendar pa so- kar se je astronomom rado dogajalo, ko še niso imeli takšne opreme kot danes- kmalu ugotovili, da nekaj ne štima in čas kroženja Zemlje okoli sonca popravili na 365 dni in 6 ur. In ne potrebujemo ”DNK testa” oz. znanja iz višje matematike, da ugotovimo, kdo je spočel prestopno leto. V štirih letih teh 6 ur namreč pomeni en dan. In koledar je zavoljo točnosti dobil dodaten dan vsake štiri leta, februarju pa je pripadla čast po višku. A tu se igranje z dnevi na koledarju še ni končalo, ker vemo, da februar nima 29 oz. 30 dni, pač pa 28 in 29.
LÆS MERE: ENstronomski pojavi v letu 2015
Za to pa niso krivi napačni izračuni, ampak ego. Namreč cesar Gaj Avgust Oktavijan, Cezarjev pranečak, je želel, da tudi mesec, imenovan po njemu (kot julij po Juliji Cezarju), šteje 31 dni. In kateri mesece se je žrtvoval za dobrobit točnosti koledarja? Tako je, nesebični februar. Z 28-imi dnevi je tako najkrajši mesec, ki pa vsake štiri leta, ko nastopi prestopno leto, dobi vsaj malce tolažbe v obliki pozornosti, a predvsem na račun svoje ”pohabljenosti” in smolčkov (tistih, rojenih 29. februarja). A pozor, tudi s tem še nismo dobili koledarja in štetja, kot ga poznamo danes. Za to je treba preskočiti kar nekaj poglavij v knjigi o zgodovini. In zdaj smo spet pri znanosti. V 16. stoletju je bilo namreč ugotovljeno, da tudi 365 dni in 6 ur ni točen podatek. Nov in zares točen čas se namreč glasi 365 dni 5 ur in 49 minut. In to se je prvič odrazilo na gregorijanskem koledarju, po papežu Gregorju XIII, ki je zato še posekal število prestopnih let.
No, ukrep ni bil tako drastičen, kot nekateri ukrepi drugih papežev, je pa pomenil, da imamo prestopna leta oziroma dodaten dan vsake štiri leta, razen na vsakih 100 let. Danes je zato leto prestopno, če je deljivo s 4, a ne, če je deljivo s 100, razen, če je deljivo s 400. V tem primeru namreč je. Zmedeni? Zato pa imamo za vas še simpatičen videoposnetek:
