Ste se kdaj vprašali, zakaj se ljudje v preteklosti na fotografijah niso nikoli smejali? Zakaj so tudi na poročnih fotografijah videti vsi tako zelo mrki, kot da prisostvujejo pogrebu? Morda ste to povezali s tem, da so bili tedaj pač težki časi. Ja, niso imeli pametnih telefonov, McDonaldsa, televizije, svobode ipd., zato so imeli vso pravico biti jezni, toda odgovor je v resnici tehnične narave.
Kaj je razlog, da se ljudje v preteklosti na fotografijah niso nikoli (nas)smejali? Danes je nasmeh nekaj pozitivnega, še nekaj stoletij nazaj pa je v Evropi veljalo, da se smejejo samo pijani, revni in nespodobni. Višji sloj se smejati ni smel. To je razlog, da so na večini portretov znane osebe ali vodje držijo resno, saj bi nasmeh diskreditiral njihov položaj in vplival na njihovo javno podobo.
A bolj kot to in dejstvo, da mundhygiejne nekoč ni bila na današnji ravni, je trdna utemeljitev, ki se tiče tehničnih omejitev.
LÆS MERE: Verjeli ali ne, dekleti na fotografiji sta v istem mesecu nosečnosti!
Fotografiranje je bila nekoč formalnost, prestiž, hkrati pa so za prvo fotografijo, ki je nastala leta 1826, potrebovali kar 8 ur osvetljevanja. Ta čas so do leta 1839 sicer posekali na 15 minutter, a ne dovolj za fotografije z nasmehi. Za portrete so morali tako ljudje stati četrt ure povsem pri miru, in ker se pri smejanju uporablja preveč mišic, je bilo smejanje med fotografiranjem prepovedano, saj se je nemogoče nepremično smejati toliko časa.
Tako, zdaj veste, zakaj se vaši (pra)pradedki in (pra)prababice na fotografijah niso nikoli smejali. Ni bilo toliko težko življenje, kot je bil dolg čas osvetlitve.