Razlogi, zakaj nas zmeraj pritegnejo filmi, kjer se človek od blizu spopade z naravo so preprosti: nekje v podzavesti nam je jasno, da smo vse preveč vajeni naših tušev, postelj ter interneta, da bi lahko preživeli toliko časa zunaj, prav tako pa vemo, da se je občasno potrebno pokukati, kaj se dogaja na drugi strani našega okna. Izbrali smo osem primerov filmskega žanra, kjer se človek sreča z naravo v vsej njeni lepoti, pa tudi krutosti.
1. Into the Wild, 2002
Film, ki temelji na resničnih dogodkih, sledi dogodivščini Christopherja McCandlessa, ki se v navalu nezadovoljstva s potrošniško kulturo v mestih odloči, da zažge ves svoj denar, odda svoje lastnino ter živi od pridelkov zemlje. Zadrži le opremo za kampiranje ter sprejme miren, meditativen odnos do svoje okolice. Njegova dejanja niso le čustveno izčrpajoča za njegovo družino, temveč so tudi njegov konec: McCandless izstrada do smrti na zapuščenem šolskem avtobusu v gozdu. Pod bogat, sugestiven in vsebinsko kompleksen film se je kot režiser podpisal Sean Penn.
2. 127 Hours, 2010
Še en film, ki temelji na resnični zgodbi, pokaže kako bistveno je preživetje. Seveda, nekje v sebi smo se že sprijaznili, da bomo pojedli svoje prijatelje, če bo kdaj prišlo tako daleč, ampak da bi si odrezali lastno roko, da bi preživeli? To si je veliko težje predstavljati, kaj šele skleniti mir. Aron Ralston, fant, ki se mu je to zgodilo v realnem življenju in je očitno s tem sklenil mir, se pojavi na koncu filma.
3. Gerry, 2002
Zgodba o preživetju, ki je bolj poskus kot dejansko neizprosno preživetje, je prvi del v triologiji Gusa Van Santa, ki vključuje še dvoje podobnih zgodb v filmih Elephant in Last Days. Dva mladeniča (Matt Damon et Casey Affleck), oba z imenom Gerry, se brez posebne razlage znajdeta v puščavi. Govorita v imaginarnem narečju, ki spominja na Becketta, izumljata besede kot so “shirtbasket” et “dirtmattress” ter uporabljata besedo Gerry kot glagol. Dva mladeniča tako hodita skozi puščavo, slišimo krč njunih stopinj. Izolacija in pomanjkanje dogajanja ju sčasoma pripelje na rob pameti. Gerry temelji na resnični zgodbi dveh moških, ki sta se izgubljena v puščavi pomorila. To je pretanjenost narave. Spremeni te v žival.
4. Alive, 1993
Zgodba je nekaterim že poznana in omemba filma Franka Marshalla Alive je pravzaprav nekakšna iztočnica za vse lete preko gora. Film, ki prav tako temelji na resnični zgodbi, govori o urugvajski ekipi igralcev ragbija, katerih letalo strmoglavi v Andih. Bitka preživetje pripelje do točke, kjer je potrebno pojesti človeka, da bi živeli. Medtem, ko nekaj pogumnih duš pobegne iz zasnežene goe in prikliče pomoč, je kanibalizem tisti, ki si ga je zapomnila vsaka sleherna duša.
EN SAVOIR PLUS: 5 films qui chassent la pensée de l'euphorie de Noël
5. The Edge, 1997
Anthony Hopkins kot bogat tajkun, poročen z Elle MacPherson et Alec Baldwin kot domišljav bebec, ki potuje z njim. Njuno letalo strmoglavi v gozd, kjer je potrebno poiskati hrano in, bolj pomembno, zmagati v boju z medvedom, ki se odloči ubiti oba. Medtem, ko se zgodba na prvi pogled zdi kot golo preživetje, kjer se človek sreča z divjino, je The Edge pravzprav veliko bolj kisla in zlobna igra pametnega scenarista Davida Mameta. Njega namreč ne zanima običajna mehanika preživetja, v svoje delo je vključil veliko žaljivk, kletvic, krutega ustrahovanja ter vrtenja karakterjev med vsakdanjim moškim ter ultra kretenom.
6. Cast Away, 2000
Zgodba je preprosta: človek (Tom Hank), ki živi z urniki ter posveča vsako sekundo pravočasni dostavi paketov, je obtičal na zapuščenem otoku. Tam mora najti hrano in se naučiti preživeti, hkrati pa mora kljub izolaciji ostati priseben. Le kako bi si zgradil zavetje? Kako bi se nahranil? Kako narediti ogenj, če znaš uporabljati le mikrovalovne pečice? Brodolom da tako protagonistu idejo in voljo za lastno podjetje. Film ni kompleksen, vendar je dobro narejen, manjka le tistih nekaj neprijetnih in imperialnih temeljev Robinsona Crusoeja.
7. Aguirre: der Zom Gottes, 1972
Nihče več ne dela takšnih filmov o grobosti narave, kot jih je Werner Herzog. Skoraj vsi izmed njegovih filmov govorijo o jalovosti Sizifovega boja sodobnega človeka proti veliki in destruktivni brezbrižnosti narave. Njegov morda celo najboljši film Aguirre: der Zom Gottes kar bi lahko prevedli kot srd božji, pripoveduje zgodbo iz 16. stoletja in španskih konkvistadorjih, ki na počasnem in ponorelem iskanju El Dorada skozi džunglo Amazonke. Osvajalce vodi divji Aguirre (Klaus Kinski), ki jim na vsakem koraku daje najslabši možni nasvet in na koncu umori nekaj svojih mož. Sčasoma vsi osvajalci podležejo neizprosni džungli in edini preživeli se znajde kot vodja opic. Le redki filmi lahko v intenzivnosti presežejo Aguirre: der Zom Gottes.
8. The Grey, 2011
Liam Neeson se bojuje z volkovi. Čeprav je film seveda več, kot le to – zgodba, drugi akterji – je pošteno reči, da je jedro film prav Liam Neeson, ki se spravi nad volkove znova in znova: to je pravzaprav naloga njegovega karakterja v filmu in medtem, ko počasi vrag jemlje šalo, ostaja strast. Ko pride do filmov, kjer se človek spopade z naravo, ta spor še nikoli ni bil prikazan tako osnovno in preprosto, kot je boj Liama Neesona z volkovi.
