Iedereen heeft wel eens heimwee naar zijn kindertijd, vooral als hij zich niet lekker voelt. En in de stroom van emoties bepaalt de nostalgie, die ook wel de goede oude tijd genoemd zou kunnen worden, het tempo. Hoewel het in feite betekent dat je verlangt naar iets dat bijzonder aangenaam was, hoeft het niet noodzakelijkerwijs iets slechts naar voren te brengen, want het heeft geen zin om in het verleden te leven, maar het is wel leuk om soms terug te denken aan je kindertijd. En niets zal dit meer oproepen dan onze fotogalerij.
Vsi smo polni nostalgie. V preteklosti se skriva vedno kaj prijetnega, zato je tudi ne vržemo stran kot preluknjane nogavice, četudi od nje ostaja samo geheugen, ki je ujet na fotografiji ali v naši glavi.
LEES VERDER: Jugonostalgija – sladki in nepozabni spomini
Nostalgični smo predvsem za mladimi leti, ko je bilo največ tistih ”prvi” to, ”prvi” ono. Morda se je na predmetih, ki nas popeljejo nazaj že nabral prah ali so celo končali na smetišču zgodovine, pa na slikah in v naši glavi ostajajo sveži, kot sveže prepleskana klop. In za obujanje spominov ni nujno treba odpreti družinskega albuma, ker spomini so sila prilagodljiva bitja in se naselijo kamorkoli. Samo poglejte kje vse ”domuje” naša jeugd.
Nutellini kozarci z risanimi junaki.
Sličice za album so bile nekoč edina prava ”valuta” v šoli.
Največji užitek je bilo komu dati kaj na hrbet, ne da bi on to vedel.
Najboljša uporaba ježka.
Obvezno orodje vsakega pridnega učenca ali bolje, učenke.
Pred internetom smo takole preverjali sveže športne rezultate.
To je bila nekoč najbolj težka odločitev, ki ste jo morali sprejeti.
Vsakič, ko smo se lahko igrali na igralih je bilo sanjsko. Sploh, če smo bili lahko vlakovodje.
O ja, poznamo to.
Ni bilo boljšega kot biti tisti, ki upravlja z grafoskopom. Razen, ko smo bili poslani, da med poukom kaj odnesemo v drugi razred. Tisto je bila prava avantura.
Brez dobrega starega filma bi bili spomini precej bolj ”lokalni”, zaradi njih pa smo lahko spomine podelil tudi z drugimi, tistimi, ki niso bili tam.
Še koga kar zmrazi ob pogledu na tole?
Ja, preden smo postali filatelisti, vsi smo bili kindertilisti. Zbiranje figuric iz Kinder jajčka je bilo zakon.
Nedeljski večer ni bil popoln, če si nismo ogledali Iger brez meja.
Včasih so bile žvečilke luksuz.
Kdo se ne spomni Trolčkov? Takole z distance zgledajo kar malce srhljivo.
Pred plastičnimi karticami smo imeli tole. S pogrizeno ovojnico jasno.
Čeprav so te skodelice spomin na otroštvo, pa jih v vrtcih in šolah najdemo še danes.
Ultimativno pisalo vsakega osnovnošolca.
Kozarec, ki se ni razbil!
Včasih smo namesto v zaslone bulili v tole. ”Angry Birds” preden so bili ti kul.
