قيلولة ستمنحك الطاقة: 7 حيل للحصول على أفضل قيلولة

Dremež sredi dneva ima znanstveno dokazane pozitivne lastnosti, tisti dremež, ki pa ga pridno pritiskamo zjutraj na budilki, pa negativne. Katerega bomo izbrali, je jasno. Zato smo za vas pripravili 7 trikov, ki vam bodo pomagali do idealnega dremeža, po katerem boste nabiti z energijo.

Dremež časovno omejite in se tega držite.

Strokovnjaki za spanje so mnenja, da ima dolžina dremeža velik vpliv na to, koliko energije nam ostane po tem, ko se zbudimo. Hiter dremež bi naj trajal od 10 do 26 minut (znanstveniki pri NASI so prišli do zaključka, da je 26-minutni dremež izboljšal sposobnosti pilotov za 34 % in njihovo pazljivost za 54 %). Uro dolg dremež sproži fazo spanja REM, ki naj bi izboljšala spomin، الخامس 90-minutnem dremežu pa gremo skozi celoten cikel spanja, kar naj bi spodbudilo našo ustvarjanost in naš čustveni spomin. A več kot 90 minut ne bi smeli spati – s tem bomo vstopili v nov cikel spanja, kar pa ne bo prineslo nobenih koristi. Poleg tega lahko predolg dremež negativno vpliva na naš nočni spanec.

Temperatura igra pomembno vlogo.

Temperatura sobe, kjer boste zadremali, ima po mnenju National Sleep Foundation velikanski vpliv na kakovost dremeža. Predlagajo, da je temperatura prostora za idealen dremež med 16 in 20 stopinj Celzija, torej da ni pretoplo in ni premrzlo.

Pomembna je tudi poza, v kateri boste dremali.

Tim Ferriss, avtor knjige The 4-Hour Body priporoča, da se damo v pozo vojaka na trebuhu, ki ima eno nogo pokrčeno, drugo pa sproščeno. Uležite se torej na trebuh, glavo položite na vzglavnik in jo obrnite v desno. Obe roki položite ravno ob telo, dlani naj gledajo proti stropu. Desno roko pokrčite in jo dajte pod glavo. Desno koleno prav tako pokrčite, če se le da v pravi kot. Ta pozicija naj bi namreč omogočala, da spimo na miru. Če bi se želeli premikati, bi namreč morali dvigniti celo telo. Manj premikanja pa ima pozitiven in pomirjujoč vpliv na naš živčni sistem, zaradi česar lahko hitreje zaspimo.

Čas dremeža uskladite s časom prebujanja.

Za največ ljudi je najboljši čas dremanja med 13.00 in 15.00. A če imate nekoliko nenavadnejši urnik spanja (zelo zgodnja jutra ali pozne noči), je najbolje, da čas dremeža uskladite s časom, ko se ponavadi prebujate. Sara Mednick, psihologinja in avtorica knjige Take a Nap, Change Your Life, je v ta namen pripravila “kolo dremeža”. Vse, kar morate narediti je, da vnesete čas prebujanja. Kolo bo nato pokazalo, kdaj je idealen čas za dremanje tekom dneva. Če se tako prebudite ob 05.00, je idealen čas 13.00, če se prebudite ob 06.00, je idealen čas 13.30, če se prebudite ob 07.00, poskusite z dremežem ob 14.00 …

Razmislite o “kofeinskem dremežu”.

Zveni protislovno, a pitje kave pred dremežem bi lahko bila popolna pomoč za našo optimalno čuječnost. No, vsaj po mnenju kliničnega psihologa Johna Clina, avtorja dela Sleepless in America. Kofein naj bi rabil nekje 10 minut, da dobi svojo pravo moč, kar pomeni, da bi se morali po 20-minutnem dremežu počutiti še budnejše. Cline je tako mnenja, da je “kofeinski dremež” učinkovitejši od kot dremež sam po sebi ali pa pitje kave same po sebi.

V službi imejte na zalogi kakšen vzglavnik.

Nekateri delodajalci se že zavedajo koristi dremeža tekom dneva, ki ga ima ta na zaposlene, a velika verjetnost je, da vaš šef tega še ne ve. Če ste med tistimi srečneži, ki imajo pisarno z vrati, boste morda uspeli “opraviti” tudi dremež med odmorom za kosilo. Zato imejte na zalogi vzglavnik in masko za oči, da boste pripravljeni!

Po dremežu se odpravite v naravo.

Če imate čas, se po dremežu odpravite ven. Čas, ki ga boste preživeli na zraku, na soncu, pomaga, da se naša biološka ura resetira, da zaspimo in se prebudimo ob času, ki je za naše telo naraven. Sonce bo prav tako pomagalo, da se takoj napolnimo z energijo in preženemo zaspanost.