1. oktober 2026 ob 07:42·5 min branja·1621 ogledov
Bo Amerika res prepovedala Mercedes-Benz? Zakon proti Kitajski je skoraj odpihnil nemško ikono
Ameriški senat je z novim protikitajskim zakonom skorajda prepovedal prodajo vozil Mercedes-Benz, a so politiki v zadnjem hipu spoznali absurdnost lastnih pravil.
01Predlog Connected Vehicle Security Act bi omogočil prepoved vozil in programske opreme proizvajalcev z več kot 15 odstotki kitajskega lastništva.
02BAIC Group in Tenaciou3 Prospect Investment Limited imata skupaj skoraj 19,7 odstotka delnic Mercedes-Benz Group.
03Kitajsko lastništvo Mercedesa je pasivno: BAIC in Geely nimata neposrednega vpliva na razvoj programske opreme ali produktno načrtovanje.
04Rand Paul iz Kentuckyja je ustavil ekspresno potrjevanje zakona; podporo pogojuje z izvzetjem Mercedesa ali ustrezno redefinicijo pogojev.
05Mercedesova tovarna v Alabami neposredno zaposluje skoraj 6.000 ljudi, znamka pa je napovedala dodatne 4 milijarde dolarjev naložb do leta 2030.
Predstavljajte si naslednji prizor: ameriški kongresniki v brezhibno krojenih oblekah, podprti z goro domoljubnega ponosa in protekcionističnega zanosa, z vso vnemo sestavljajo nov zakon, s katerim bodo dokončno pokazali zobe rastočemu kitajskemu vplivu na domačih tleh. Vse teče kot po maslu, papirji šumijo, kamere bliskajo. Nato pa nekdo v zadnji vrsti sramežljivo dvigne roko in vpraša:»Gospodje, ali se zavedate, da bomo s tem zakonom pravkar prepovedali Mercedes-Benz?« Nenadoma v dvorani zavlada smrtna tišina. Panika. Kajti če povprečnemu premožnemu Američanu ali celo samim senatorjem z ulic Washingtona odvzamete njihovo najljubšo prestižno limuzino, se ne zgodi politična zmaga, temveč prava mala revolucija.
Celotna drama se vrti okoli novega dvostrankarskega zakonskega predloga v ameriškem senatu, poimenovanega Connected Vehicle Security Act, ki ga vodita republikanski senator Bernie Moreno in demokratska senatorka Elissa Slotkin. Zakon želi zveznim oblastem podeliti neizprosno moč: popolno prepoved uvoza, proizvodnje in prodaje vozil ter programske opreme tistih proizvajalcev avtomobilov, pri katerih imajo kitajski subjekti v lasti več kot 15 odstotkov lastniškega deleža. Cilj je bil na videz preprost – preprečiti kitajskim velikanom, da bi prek pametnih avtomobilov nadzorovali ameriške ceste. A kot se pogosto zgodi, ko se politiki lotijo avtomobilske industrije s težkim kladivom, so spregledali drobni tisk v lastniški strukturi največjih svetovnih znamk.
Foto: MB
Stuttgart v primežu washingtonske birokracije
Prav v tej točki nastopi zaplet nemških dimenzij. Mercedes-Benz Group je namreč v približno 20-odstotni lasti kitajskih vlagateljev. Natančneje, kitajska državna skupina BAIC Group obvladuje 9,98 odstotka delnic, družba Tenaciou3 Prospect Investment Limited, ki jo obvladuje ustanovitelj koncerna Geely Li Shufu, pa še dodatnih 9,69 odstotka. Skupaj to pomeni skoraj 19,7 odstotka kitajskega kapitala v ponosu Stuttgarta. Po črki predlaganega zakona bi to pomenilo takojšnje slovo trikrake zvezde z ameriškega trga.
»Kar zagotovo ne bomo storili, je to, da bi v Ameriki prepovedali vozila Mercedes-Benz,« je za Reuters hitel miriti senator Bernie Moreno. »Obstaja pa skrb, ali lahko dosežejo prag 15 odstotkov, ne da bi pri tem ohromili svoje podjetje.«
Ironija celotne situacije je naravnost osupljiva. Senator Moreno je namreč nekdanji trgovec z avtomobili, ki je dolga leta uspešno vodil lasten prodajni salon Mercedes-Benz v Ohiu, njegov sin pa je še danes vpleten v novo zastopstvo te prestižne znamke. Da bi prav on podpisal smrtno obsodbo za prodajo modelov, kot sta razred S in legendarni G-Wagen, je scenarij, ki spada v rubriko politične satire. Zato so se v Washingtonu začela mrzlična pogajanja o izjemah in prilagoditvah besedila.
Pasivni kapital proti digitalnim vohunom
Bistvo spora tiči v definiciji nadzora. Ameriški zakonodajalci utemeljujejo svoje ukrepe s strahom pred zbiranjem občutljivih podatkov voznikov in digitalnim vohunjenjem prek povezanih avtomobilov. Toda v primeru Mercedesa je kitajsko lastništvo popolnoma pasivno. Niti BAIC niti Geely nimata neposrednega vpliva na vsakodnevno inženirsko delo, razvoj programske opreme ali produktno načrtovanje v Nemčiji. Vsa inteligenca, od naprednih sistemov za avtonomno vožnjo do digitalnih vmesnikov MBUX, ostaja pod strogim nadzorom evropskih inženirjev.
Edini senator, ki je javno ustavil ekspresno potrjevanje zakona, je bil republikanec Rand Paul iz Kentuckyja. Njegov ugovor je temeljil prav na nesmiselnosti ogrožanja znamke Mercedes-Benz. Paul je jasno povedal, da bo zakon podprl le v primeru, če bo nemški velikan varno izvzet iz te pravne zanke ali če se pogoji ustrezno redefinirajo.
Kolateralna škoda: Kdo vse se še trese?
Mercedes nikakor ni edini evropski aristokrat, ki se je znašel v navzkrižnem ognju. Globalizacija avtomobilske industrije je v zadnjem desetletju spletla izjemno zapletene kapitalske vezi, ki jih površni zakoni ne morejo presekati brez resne škode:
Aston Martin: britanski simbol elegance in prevozno sredstvo Jamesa Bonda je v 17-odstotni lasti kitajskega velikana Geely, kar pomeni, da prav tako presega mejo 15 odstotkov.
Volvo Cars: švedska znamka je v večinski lasti Geelyja. Čeprav so se Švedi že morali dokazovati z ločevanjem programske opreme od kitajskih strežnikov, novi zakon postavlja povsem novo oviro.
Lotus: britanski specialist za lahke športnike, ki danes ponuja brutalne električne stroje, kot je hipersuv Eletre z močjo do 675 kW (918 KM), je prav tako v kitajskih rokah in tvega popoln umik z ameriškega trga.
Polestar: znamka električnih vozil se že zdaj sooča z izjemno ostrimi omejitvami zaradi svojih kitajskih korenin.
Ameriška delovna mesta v Alabami tehtajo več od retorike
Poleg prestiža je v igri predvsem surova ekonomija. Mercedes-Benz v Združenih državah Amerike ni le uvoznik prestižnih igrač, temveč ogromen domači delodajalec. V tovarni v Vanceu pri Tuscaloosi v zvezni državi Alabama Mercedes že tri desetletja sestavlja svoje paradne športne terence, vključno z modeloma GLE in GLS, ter električnima velikanoma EQE SUV in EQS SUV. Zgodba o tovarni, v katero so vložili več kot 7 milijard dolarjev (približno 6,4 milijarde evrov) in ki neposredno zaposluje skoraj 6.000 ljudi, posredno pa podpira več kot 50.000 delovnih mest po vsej regiji, je preprosto prevelika, da bi jo politika lahko žrtvovala.
Celo več – Mercedes-Benz je pravkar napovedal dodatne 4 milijarde dolarjev naložb v tovarno v Alabami do leta 2030. ZDA predstavljajo drugi največji posamični trg za nemško znamko, kjer letno prodajo več kot 300.000 osebnih vozil. Ideja, da bi zaprli tovarno, ki kar 60 odstotkov svoje ameriške proizvodnje izvozi na tuje trge, je gospodarski samomor, na katerega nihče pri zdravi pameti ne bo pristal.
Kako bo Mercedes rešil zagato?
Nemci bodo seveda morali odigrati svojo potezo. Če bo prag 15 odstotkov ostal zapisan v končni različici zakona, bo moral upravni odbor v Stuttgartu poiskati elegantno rešitev. Možnosti vključujejo odkup lastnih delnic, prestrukturiranje lastniških deležev ali dokapitalizacijo z novimi evropskimi ali ameriškimi institucionalnimi vlagatelji, kar bi kitajski delež znižalo pod kritično mejo.
Ameriški kupci bodo tako še naprej lahko naročali svoje prestižne limuzine z zvezdo na nosu. Celotna farsa pa ponuja odličen vpogled v to, kako naivna je lahko geopolitika, ko poskuša z ostrim rezom ločiti globalno prepleten avtomobilski svet. Lahko prepoveš neznane kitajske kombilimuzine, ne moreš pa čez noč prepovedati avtomobila, v katerem se na sestanke vozijo tisti, ki te zakone pišejo.
