Pazi. Šolstvo je moja tema št. 1. Vsakič, ko kdo napove reformo osnovne šole, najprej pogledam izrazoslovje, ne obljub. In tokrat piše: strateški svet, področni zakoni, strateška izhodišča do junija 2027. Se pravi, devet mesecev sestankovanja o tem, kako bomo sestankovali. Medtem otroci domov nosijo delovne liste, za katere ne potrebuješ pedagoške diplome, da vidiš, da jih je sestavljal nekdo brez didaktičnega talenta. Tu se najdemo praktično vsi starši.
Riba smrdi pri glavi, ne pri otrocih. Smrdi pri prosveti, ki znanje podaja za davkoplačevalski denar. In prodaja staro, zatohlo robo, ki ni bila posodobljena od Marije Terezije. Učitelji žal niso perle družbe, ker smo jih sami izbrali skozi naš "odlični" sistem in jim nato dali mizerne plače. Z neukim narodom je pač lažje manipulirati. Tudi zato kritičnega mišljenja v šoli ni oziroma je skrajno nezaželeno. Vsi smo imeli tistega profesorja matematike, ki je na generacijah izvajal eksperimente s svojimi frustracijami. Z notranjo jezo, ker je pristal v srednji šoli kot "nepomemben" člen družbe. In kdo bo to popravil s preimenovanjem razredov? Spremeniti je treba samozavedanje prosvete o njeni novi funkciji v novem svetu. Prosveti je treba dati novo vlogo v družbi. A ne le vlogo, tudi precej višji družbeni položaj.
Popraviti pa je treba osnovo: željo po znanju pri sami prosveti. Željo po napredovanju, po spremembah, po novih orodjih. Znanje namreč ni več ekskluziva učitelja, ampak umetne inteligence in interneta. Učitelj mora ta orodja obvladati bolje od otroka. Samo to mu bo dalo prednost v debati in kritičnem mišljenju, ki je edina reč, ki bo ostala. Šola mora iti v to smer: okrogle mize kritičnega mišljenja na podlagi znanja, ki ga otroci osvojijo z digitalnimi tutorji na njim prilagojen način. Individualno, a s skupnimi cilji.
Minister pravi, da ne bo kozmetike, in omenja AI, algoritmično mišljenje, informatiko. Lepo. Isti minister je pred tremi tedni ustavil 10 milijonov evrov letno za nacionalno platformo AI, do katere bi dostopali tudi učitelji. Denar je imel v rokah in ga porabil za krpanje lukenj. AI v učnem načrtu da, AI v denarnici pa ne. To so Butale v čisti obliki: napoveš prihodnost, financiraš pa preteklost in tisk novih učbenikov. Ta denar bi moral iti v usposabljanje prosvete za delo z AI. Tega ne bomo pospravili v predal, to bo krojilo vašo prihodnost. V desetih letih bo vse intelektualno delo ljudi nerentabilno. In to ni moja napoved, ampak napoved večine podjetij, ki ta trenutek vodijo razvoj AI.
Dokaz ima vsak starš. Že danes pri domači nalogi otroku pomaga jezikovni model. Kdor je otroku kdaj dal Duolingo, Astro AI ali Gemini za študente, ve, kaj je AI-trener in kaj pomeni, da te aplikacija razume bolje kot razrednik. Da te motivira bolje kot učitelj. Otroci bodo digitalne tutorje imeli tako ali drugače, tudi brez šole. Nihče ne bo vprašal za dovoljenje. Človek je inovativno bitje, ki je v osnovi leno in išče bližnjice. Zato bo ta nova pot logična, ker je lažja. Znanje ni zaklenjeno med zidove, znanje je transcendentno. Šole trenutno tiskajo samo še potrdila brez prave vrednosti. Prava vrednost so znanje, razumevanje in kritična miselnost. To vse bolj razumejo tudi delodajalci. Zato pametni ne iščejo več diplom, ampak osvojena znanja, ozke interese, kreativnost in sposobnost kritičnega mišljenja.
Moje vprašanje ministru je samo eno: ali bo prosveta zraven ali bo ostala sama v učilnici z zaprašenimi učbeniki? Ali se je prosveta pripravljena spremeniti? Moje mnenje je, da se ni. In da bo ne glede na vse ostala zadaj. Te stvari pri nas potrebujejo desetletja. Svet se bo popolnoma spremenil v petih letih. Nihče si ne nalije čistega vina.
Zato pazim in budno gledam. Če v tej reformi vidim en sam finančni interes, da se spet natisne stara vsebina z novim ovitkom, bom proti. Če bomo filozofirali samo zato, da preštevilčimo staro sranje z novimi številkami razredov, bom javno popizdil. Spremembe morajo dati dokazljive rezultate, ne prodajati megle. Morajo biti na nivoju sistema, ne le učbenikov.
Najprej reformirajmo učitelje, da bodo parirali tempu, ker jih marsikateri otrok po znanju že danes prehiteva po levi in desni. To najbolj opazijo učiteljice angleščine. Potem pa se čudimo, da mladina nima spoštovanja. Mladina je pametna in ve, da prosveta ni več ključar znanja, ampak relikt neke dobe, ki se upira novi stvarnosti. To vidijo vsak dan pri pouku.
Reforme ne potrebuje sistem. Reformo potrebuje človek v sistemu. Znanje ni zaklenjeno v učbenik. Znanje je le cilj. In je tam zunaj brezplačno. Pot morajo dojeti ljudje v sistemu.
Učitelji bodo modreci, prijatelji, vodje debatnih krožkov, odkrivalci in oblikovalci talentov ter svetovalci. Vloga se spreminja. Učitelj bo učil učiti se. Najti informacije in uporabljati orodja. Razlaga je tako ali tako že digitalna, večinoma prepuščena AI-ju, YouTubu in drugim virom, saj je organska in "tiskana" velikokrat preslaba in zastarela. Otroci bodo znanje osvajali drugače, nikdar več tako kot nekoč, ker je to mimo. In tega sveta ni več.
Moj tretji otrok ima še tri leta osnovne šole. Reforma se začne 2028/29. Seštejte 1 + 1: moj bo šel iz sistema ravno takrat, ko bo sistem začel obljubljati, da bo boljši. Gledam, opazujem in bom opozarjal. Pa da vidimo, ali bodo brali bolje ali samo prej.
Opravičilo na koncu. V šolstvu, tako kot v zdravstvu, obstajajo svetle izjeme, morda celo v velikem odstotku. A te se za to moje mnenje ne bodo izpostavile, ker bodo še vedno mislile točno to, kar je zapisano, le glasne ne bodo. Zato, ker so v sistemu, kjer takšno mišljenje ni zaželeno. Potrebovali bomo prav te učitelje, da bodo svojim sodelavcem pokazali pot in jih zbrihtali. Treba je drugače, hitreje in predvsem brez predsodkov do novega.
