Silicijeva dolina nas že leta poskuša prepričati, da je umetna inteligenca v zgodnjem izobraževanju ne le neizogibna, temveč popolnoma nujna. A v mestu, ki nikoli ne spi, so se odločili, da je čas za kratek premor – vsaj kar zadeva algoritme v učilnicah.
New York je uradno napovedal enoletni moratorij na uporabo generativne umetne inteligence za učence od vrtca pa vse do osmega razreda. Ukrep neposredno prizadene kar 600.000 otrok, v veljavo pa stopa s šolskim letom 2026/27. Župan Zohran Mamdani je ob tem izjavil: »Tehnološka industrija želi, da verjamemo, da je zgodnje izobraževanje s pomočjo umetne inteligence neizogibno in nujno. Mi na to ne gledamo tako.« Namesto da bi šolske oblasti izdale zgolj nekakšna ohlapna navodila za uporabo, so se odločile za popolno odstranitev programske opreme in prepoved pogovornih botov za učence.
Srednje šole bodo sicer izjema, a zgolj v zelo omejenem obsegu. Do 50.000 dijakov bo lahko sodelovalo v petih pilotnih programih, z omejitvijo na največ pet razredov na šolo, medtem ko bodo ostali deležni le modulov digitalne pismenosti dvakrat letno.
Skandinavski opomin in italijanska odločnost
New York pa ni osamljeni otok v tem boju proti digitalni polovičarskosti. Norveška je podobno prepoved generativne AI za učence od prvega do sedmega razreda sprejela že junija, veljati pa je začela konec avgusta. Norveški premier Jonas Gahr Store je ob tem izpostavil ključno težavo sodobne pedagogike: prekomerna uporaba umetne inteligence povečuje tveganje, da otroci enostavno preskočijo ključne stopnje v svojem kognitivnem razvoju. Če namesto vas vse misli nevidni strežnik v Kaliforniji, kako se boste sploh naučili samostojno razmišljati?
Tudi Italija ni čakala na počasne mline mednarodne birokracije. Z zakonom Law 132/2025 so že oktobra lani uvedli obvezno privolitev staršev za vse otroke, mlajše od 14 let, ki želijo uporabljati orodja umetne inteligence. To dokazuje vse izrazitejši vzorec: posamezne države in mesta ukrepajo takoj, ko zaznajo nevarnost za razvoj svojih najmlajših generacij.
