Predstavljajte si, da kupite najnovejši, več sto tisoč evrov vreden superšportnik z več kot tisoč konjskimi močmi, potem pa ugotovite, da ga vaša lokalna uprava uporablja zgolj za dostavo pošte enkrat na teden po makadamu. Točno to se trenutno dogaja v svetu visoke tehnologije in umetne inteligence. Tehnološki velikani, kot je Google, vgrajujejo v svoje podatkovne centre stotine tisočev najdražjih grafičnih procesorjev Nvidia, gradijo lastne elektrarne in investirajo stotine milijard dolarjev. A ko pride do končnih uporabnikov – velikih korporacij – se stvar hitro ustavi. Večina podjetij namreč še vedno ne ve, kako bi iz orodij, kot je Gemini, iztisnila resnično poslovno vrednost ali vsaj pokrila stroške naročnine.
V drugem četrtletju je podjetje Google Cloud sicer ustvarilo zavidljivih 24,8 milijarde ameriških dolarjev prihodkov, a v ozadju preti neizprosna matematika. Matično podjetje Alphabet je namreč do sredine leta nakopičilo za neverjetnih 811 milijard dolarjev pogodbenih obveznosti in investicijskih zavez. Da bi pokrili te nesramno visoke zneske, mora umetna inteligenca začeti prinašati konkreten denar, ne le generirati pesmic za rojstne dneve in neuporabnih povzetkov sestankov.
Tisoč inženirjev na teren: Zavezništvo z Accenture
In tukaj v zgodbo vstopajo tako imenovani forward-deployed engineers oziroma inženirji za neposredno delo na terenu. Google Cloud se je odločil za strateško zavezništvo z svetovalnim gigantom Accenture, s katerim ustanavljata novo skupno enoto Accenture Gemini Enterprise Business Group. V okviru te pobude bo Google usposobil do 1.000 Accenturejevih inženirjev, ki bodo fizično odšli v pisarne velikih korporacij. Njihovo primarno delo? Izdelava prilagojenih AI aplikacij neposredno na platformi Gemini Enterprise in integracija inteligentnih agentov v obstoječe poslovne procese.
Google v tej bitki namreč močno zaostaja za konkurenti. Podatki analitske družbe Ramp za avgust pokazujejo, da med ameriškimi podjetji Google obvladuje le skromnih 6 odstotkov porabe za podjetniško umetno inteligenco. Na vrhu kraljujeta Anthropic z 43,5 odstotka in OpenAI z 39,7 odstotka. Čeprav pri Googlu opozarjajo, da ti podatki ne zajemajo njihovih največjih strank, kot so Meta, Oracle in ServiceNow, je signal jasen: konkurenca prevzema pobudo.
- Microsoft: Za lastno podjetniško enoto za uvajanje AI je namenil že 2,5 milijarde dolarjev.
- Amazon: Oblikoval je 1 milijardo dolarjev vreden sklad za terenske inženirje.
- Google Cloud: Pred sodelovanjem z Accenture je namenil že 750 milijonov dolarjev za partnerstva s hišami Capgemini, Cognizant in Deloitte.
Kot je nekoč dejal neki moder novinar: Moč brez nadzora je nič. In trenutno je napredna umetna inteligenca brez strokovnjakov, ki bi jo znali pravilno nastaviti, natanko to – neizkoriščena moč, ki podjetjem povzroča le ogromne račune za elektriko in naročnine.
Ali je to konec AI mita ali le začetek resničnega businessa?
Če potegnemo črto pod to gigantsko tekmo: živimo v času, ko nam tehnološka podjetja poskušajo prodati prihodnost, ki jo morajo nato sami priti namestit v našo dnevno sobo ali pisarno. Zavezništvo med družbama Google Cloud in Accenture ne dokazuje superiornosti umetne inteligence, temveč njeno trenutno nerodnost. Podjetja potrebujejo človeške babysitterje za AI, saj same algoritmične rešitve še niso dovolj avtonomne ali preproste za uporabo.
Google bo morala ta operacija stati precejšnje zneske, vendar druge izbire nima. Če ne bo prepričal upravnih odborov tradicionalnih podjetij, da Gemini prinaša merljiv donos na vložen kapital (ROI), bo celotna AI zgradba doživela neugoden pristanek na realnih tleh. Prodaja AI storitev se tako spreminja iz klasičnega programskega modela v staromodno svetovalno delo – kar je precej ironično za podjetje, ki želi avtomatizirati svet.
Kaj pa vi menite? Ali verjamete, da bo prisotnost svetovalcev v vašem podjetju končno opravičila stroške umetne inteligence, ali gre zgolj za nov način, kako vam iz denarnice izvleči še nekaj milijonov? Napišite svoje mnenje v komentarjih spodaj!
