Začelo se je kot sanjsko križarjenje iz najjužnejšega mesta na svetu, končalo pa se je kot triler. Na nizozemski ladji MV Hondius je izbruhnil virus, o katerem v Evropi nismo govorili že desetletja, dokler v začetku maja ni stresel diplomatskih kabinetov od Madrida do Ženeve. Tri smrtne žrtve, andski sev, ki se prenaša tudi med ljudmi, in mala podrobnost: nekaj njegovih sorodnikov se zadržuje tudi pri nas. Pripravite kavo, postaja zanimivo. Hantavirus pretresa Evropo!
Ladja MV Hondius je 1. aprila 2026 izplula iz Ushuaie v Argentini, najjužnejšega mesta na svetu, in se kot prava elitna pustolovščina podala mimo Južne Georgije, otoka Tristan da Cunha, Svete Helene in Ascensiona. Slika je bila popolna: pingvini, ledeniki, šampanjec, ornitologi z daljnogledi.
Potem pa je 11. aprila na krovu umrl nizozemski potnik. Njegovo truplo so izkrcali šele 24. aprila na Sveti Heleni, ko je iz ladje stopila tudi njegova žena. Ta je nato odpotovala proti Johannesburgu, med poletom 25. aprila pa je njeno stanje hitro napredovalo, umrla je 26. aprila ob prihodu v urgentno ambulanto.
Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je bilo na krovu 149 ljudi iz 23 različnih narodnosti, med njimi državljani devetih držav članic EU/EGP — Belgije, Francije, Nemčije, Grčije, Irske, Nizozemske, Poljske, Portugalske in Španije. Slovencev tokrat na seznamu ni, kar je morda edina dobra novica teh dni. Do 6. maja se je izkupiček glasil tri smrtne žrtve, en kritično bolan pacient v Južni Afriki, dva s simptomi na krovu in en primer, diagnosticiran po izkrcanju in vrnitvi v Švico. Ladja je tedne tavala po južnem Atlantiku kot moderni Leteči Holandec, dokler ni obtičala pred obalo Zelenortskih otokov.
Diplomatska drama: kdo si upa odpreti vrata?
Sledila je epizoda, vredna serije na Netflixu. Predsednik regionalne vlade Kanarskih otokov Fernando Clavijo je sprva ladji odločno obrnil hrbet — covidna travma očitno še ni izhlapela. Madrid se je nato uklonil pritisku WHO, ki je opozoril, da ima Španija moralno in pravno obveznost, ter razglasil, da bo Hondius vendarle pristal v pristanišču Granadilla na Tenerifu. Tri domnevno okužene paciente so že prepeljali na Nizozemsko, dva člana posadke pa s helikopterjem na Kanarske otoke. Operacija, dostojna Bondovega filma — le da z manj martinijev in več zaščitnih kombinezonov.
O kakšni zveri sploh govorimo?
Hantavirusi so v resnici stari znanci, le da jih Evropa dolgo ni jemala resno — dokler februarja 2025 v Novi Mehiki ni umrla Betsy Arakawa, žena igralca Genea Hackmana, in svet je za hip okušal mešanico glamurja in groze. Aktualni krivec na Hondiusu je virus Andes (ANDV), hantavirus, ki ga najdemo predvsem v Južni Ameriki in povzroča pljučni sindrom z visoko smrtnostjo. Kar ga dela posebnega — in ravno zato je tabloidno omamen — je dejstvo, da se ob zelo tesnem stiku zna prenašati tudi med ljudmi, kar je za hantaviruse skoraj eksotika.
Po podatkih ameriškega CDC se smrtnost pri pljučnem sindromu giblje pri približno 35 odstotkih, kar je številka, ki uniči vsakršen apetit po jutranji granoli. Inkubacija traja od enega do osmih tednov, prvi simptomi pa so zlobno banalni: vročina, mrzlica, mišične bolečine, glavobol — vse skupaj kot grdo prehladno jutro po preveč veseli noči, dokler se pljuča ne začnejo polniti s tekočino.
