Kaj, če bi ti povedala, da te ljubim?
Predstavljaj si, da sediva skupaj v nekem mirnem kotičku sveta, kjer se lahko brez prekinitev pogovarjava. Tam bi te pogledala naravnost v oči in ti povedala: ” Rada te imam.” Ne samo kot prijatelja ne samo kot nekoga, s katerim preživljam čas. Ne, moje srce bije zate na poseben način, na način, ki presega običajne besede in vsakodnevna dejanja.
Kaj če bi ti povedala, da so moje misli polne tebe?
Da vsak večer, ko zaprem oči, si ti zadnja oseba, na katero pomislim, in vsako jutro, ko se prebudim, si ti prva misel, ki me prešine? Kaj, če bi ti zaupala, da so trenutki, ko se zbudim sredi noči in sanjam o tebi, trenutki, ko se mi zdi, da si tako blizu, da te lahko skoraj začutim? Kaj če bi ti priznala, da se v mojem srcu pojavi toplina vsakič, ko se nasmehneš ali ko me pogledaš?
Pomisli, kaj bi se zgodilo, če bi ti povedala, da so mi pomembne malenkosti. Kot tisti trenutki, ko se med sprehodom naključno dotakneva rok in se zdi, da svet za trenutek obstane. Ali ko se skupaj smejiva neumnim šalam, ki jih razumeva le midva. Ti trenutki, čeprav majhni, so kot drobni diamanti, ki jih zbiram v svojem srcu.
Foto: Andrea Piacquadio / Pexels
Kaj če bi ti razkrila, da so moje sanje prepletene s teboj? Da si te predstavljam kot del svoje prihodnosti, kot osebo, s katero želim deliti vsak trenutek, vsako radost in vsako skrb? Kaj če bi ti povedala, da si te predstavljam ob svoji strani, ko se smejeva in jokava, ko skupaj premagujeva izzive in praznujeva zmage? Si lahko predstavljaš, kako lepo bi bilo deliti življenje s teboj?
Kaj če… Kaj če ne čutiš enako?
Kaj če te prestrašim ali izgubiš spoštovanje do mene? Te misli me preganjajo, ko razmišljam o tem, da bi ti razkrila svoja čustva. Toda kljub vsem dvomom in strahovom, je nekaj v meni, kar me sili naprej. Je tisti notranji glas, ki pravi, da ljubezni ni vredno skrivati. Da bi morala biti pogumna in slediti svojemu srcu, ne glede na izid.
Čutim, da me razumeš na način, kot me ni še nihče razumel. V tvojih očeh vidim razumevanje, sprejemanje in toplino, ki me vedno znova očara. Morda se zdi pretirano, a v tebi vidim svojo sorodno dušo, nekoga, s katerim bi lahko preživel vse življenje.
Kaj če bi ti povedala, da se bojim?
Bojim se izgube, bojim se zavrnitve, bojim se, da bi te zmedla ali prestrašila. Toda še bolj se bojim, da bi zamudila priložnost. Da bi nekoč gledala nazaj in obžalovala, da nisem bila pogumna, da nisem sledila svojemu srcu. Kaj če bi mi enkrat uspelo? Kaj če bi bil odgovor pozitiven, in bi se nama odprl svet možnosti, ki si jih zdaj le predstavljam?
