Ko Google ugasne stikalo in obstane pol evropskega bančništva: regulatorji pod drobnogled vzeli Google Cloud
Kaj se zgodi, ko se tehnološki velikan spotakne ob električni kabel? Milijoni Evropejcev ostanejo brez kave, regulatorji pa Googla brez milosti primejo za ovratnik.
Google je izpad pripisal težavi z napajanjem v omrežnem vozlišču v Londonu.
2
Revolut je sporočil, da so bili podatki in sredstva uporabnikov ves čas varni.
3
Banke tudi ob uporabi zunanjih oblačnih storitev ohranjajo končno odgovornost do strank.
Predstavljajte si naslednji scenarij: stojite pred svojo najljubšo kavarno v središču mesta, v roki držite telefon z odprto aplikacijo digitalne banke, natakar pa vas gleda s tistim znamenitim pogledom, ki pravi: »Gospod, vaša kartica je bila zavrnjena.« Ne, na računu vam ne manjka denarja. Na računu imate povsem spodobno vsoto. Težava je v tem, da je nekje v Londonu nekdo očitno iztaknil napačen vtič iz stene. Celoten finančni sistem sloni na peščici digitalnih velikanov.
Londonski mrk in digitalna paraliza
Evropski finančni regulatorji so sprožili uradno preiskavo proti velikanu Google, potem ko je večurni izpad storitve Google Cloud povzročil popolno zmedo na evropskem bančnem parketu. Milijoni uporabnikov so za nekaj neprijetnih ur ostali odrezani od svojih financ. Brez možnosti prijave, brez brezstičnega plačevanja in brez možnosti dviga gotovine na bankomatih.
Glavni krivec? Po pojasnilih Googla je šlo za težavo z napajanjem v omrežnem vozlišču v Londonu, ki z digitalnimi podatki oskrbuje dobršen del Evrope. Med najbolj odmevnimi žrtvami je bil fintech ponos Revolut, ob njem pa sta klecnila tudi tradicionalna bančna mastodonta Lloyds in HSBC. Pri Revolutu so hitro pohiteli s pomirjujočimi besedami, da so bili podatki in sredstva uporabnikov ves čas na varnem, a grenak priokus nemoči je ostal.
Prvi pravi preizkus strogih evropskih pravil
Ta incident ni zgolj neprijetnost za nekoga, ki si ni mogel privoščiti rogljička. Predstavlja namreč prvi resni ognjeni krst za nove evropske predpise o digitalni operativni odpornosti. Evropska unija je pred časom določila natanko 19 tehnoloških podjetij kot kritične zunanje ponudnike za finančni sektor. S tem so ti tehnološki velikani prvič pristali pod neposrednim nadzorom treh ključnih evropskih regulatorjev, med katerimi glavno besedo vodi Evropski bančni organ (EBA).
Ko banke svoje digitalne temelje preselijo v oblak, s tem ne prenesejo tudi svoje končne odgovornosti do strank.
Podobne varnostne varovalke je uvedlo tudi Združeno kraljestvo, ki je pod strog nadzor postavilo štiri ključne ponudnike oblačnih storitev. Razlog za preplah je preprost: če odpove lokalna poslovalnica banke, je to lokalna neprijetnost. Če odpove Google Cloud ali kateri od njegovih dveh tekmecev, se lahko v hipu zamaje stabilnost celotne celine. Regulatorna pravila pa so neusmiljeno jasna: ne glede na to, kateri strežnik odpove, so banke tiste, ki nosijo končno odgovornost za svoje komitente.
Zakaj je naša popolna odvisnost od oblaka dvorezen meč
Vse skupaj nekoliko spominja na sodobne superavtomobile. V teoriji so osupljivi: neverjetno hitri, digitalizirani do zadnjega milimetra in polni zaslonov na dotik. Ko pa odpove en sam senzor za deset evrov, celoten stroj obstane ob cesti kot neuporabna tona in pol aluminija. Z bančništvom je enako. Banke so v želji po optimizaciji stroškov in hitrosti lastne strežniške sobe zamenjale za oblačne rešitve tretjih ponudnikov. Rešitev je briljantna, dokler deluje. Ko pa ugasne elektrika, ugotovimo, da nimamo rezervnega načrta.
EBA zdaj od Googla zahteva natančne odgovore in temeljito forenzično analizo incidenta. Vprašanje seveda ni, ali Google premore vrhunske inženirje – seveda jih premore, verjetno najboljše na svetu. Vprašanje je, ali je zdravo, da celotna evropska celina finančno diha skozi isto slamico. Finančna infrastruktura mora biti robustna kot star neuničljiv dizelski motor, ne pa občutljiva na vsak najmanjši nihaj napetosti v londonskem podatkovnem centru. Incident bo pospešil zahteve po večji razpršenosti tveganj in obveznih rezervnih sistemih, kar bo za tehnološka podjetja pomenilo precej višje stroške skladnosti.
Ali bi nas moralo skrbeti, da nekaj strežnikov v Londonu odloča o tem, ali lahko kupimo kosilo v Ljubljani?
Katere banke je prizadel izpad Google Cloud in katerih storitev uporabniki niso mogli uporabljati?
Med prizadetimi bankami so bile Revolut, Lloyds in HSBC. Uporabniki več ur niso mogli dostopati do svojih financ, se prijaviti v bančne aplikacije, brezstično plačevati ali dvigovati gotovine na bankomatih.
Ali so bili denar in podatki uporabnikov Revoluta med izpadom varni?
Pri Revolutu so zagotovili, da so bili podatki in sredstva uporabnikov ves čas na varnem, čeprav je bil dostop do bančnih storitev onemogočen.
Kdo je odgovoren do komitentov, če bančne storitve odpovejo zaradi ponudnika oblaka?
Končno odgovornost do svojih komitentov nosijo banke, ne glede na to, kateri strežnik odpove. Evropski bančni organ (EBA) medtem od Googla zahteva natančna pojasnila in temeljito forenzično analizo incidenta.
Debata v živo·3 odzivov·3 FAQ·0 komentarjev
Za pošiljanje se brezplačno prijavite — vnos vam shranimo
