Ljubezen premaga še tako močne ovire v ljudeh.
Niso se sami odločili, da bodo takšni. Nobene besede niso imeli pri tem, ko jih je zapustil eden od staršev … ali ko jih je izdal njihov najboljši prijatelj … ali ko jih je prevarala ljubezen njihovega življenja. Te zgodbe niso izbrali, ampak so se morali z njo spoprijeti brez kakršnihkoli napotkov, brez predhodnih izkušenj in brez zagotovil, da se to ne bo več zgodilo.
Ljudi, ki imajo težave z zaupanjem, je težko ljubiti, saj vedno mislijo, da jih bodo drugi zapustili. Da bodo sčasoma ostali sami. Da se bo vse, kar so z nekom delili, v trenutku spremenilo v kup spominov.
Navajeni so biti sami. Ne spustijo ljudi k sebi. Imajo jih na varnostni razdalji, saj pravzaprav sploh ne vedo, kako naj jih spustijo v svoje življenje. Ne verjamejo njihovim besedam ali obljubam. Predvidevajo, da je samo vprašanje časa, preden si bodo premislili. Vse to so že slišali in doživeli. Vedo, da se srca spreminjajo in ljudje sčasoma odidejo.
Ljudje, ki imajo težave z zaupanjem, niso zaprti vase. Iščejo določeno varnost in zagotovilo, ki ga ne more zagotoviti veliko ljudi. Nenehno preizkušajo omejitve ljudi, da vidijo, ali so pripravljeni biti z njimi v dolgoročnem razmerju, ali pa so le začasni obiskovalci. Njihov um je programiran, da ne verjamejo ljudem, ki prihajajo in jih odganjajo od sebe. Vedno gledajo pod površje za več odgovorov in sprašujejo o namerah, kajti nazadnje, ko so nekomu zaupali, so bili razočarani.
