Zakaj se okoli krompirja vrti toliko vprašanj? Je res, da pogret krompir lčahko postane strupen?
Kaj se zgodi, če jemo pogret krompir?
Ko je krompir enkrat kuhan, v njem pride do sprememb v strukturi škroba. Toplota povzroči, da se škrobne granule razširijo in zmehčajo, zaradi česar postane krompir puhast in lažje prebavljiv.
Toda po ohlajanju se del tega škroba spremeni v tako imenovani rezistentni škrob. Ta oblika škroba se v telesu ne razgradi v glukozo, temveč deluje podobno kot vlaknine – spodbuja delovanje črevesja in uravnava krvni sladkor. Zanimivo je, da se količina tega škroba poveča prav, ko krompir ohladimo in ga kasneje pogrejemo.
Foto: Freepik
Z drugimi besedami – krompir, ki je bil enkrat kuhan, ohlajen in ponovno segret, je lahko celo zdravju prijaznejši od sveže kuhanega.
Ali je pogreti krompir res strupen?
Največji strah se običajno nanaša na snov, imenovano solanin – naravni toksin, ki se lahko razvije v zelenih ali predolgo shranjenih gomoljih. Vendar pa solanin ne nastane zaradi samega segrevanja, temveč zaradi nepravilnega shranjevanja krompirja, predvsem na svetlobi in toploti.
Če je krompir pravilno shranjen (v hladnem, temnem in suhem prostoru), se pri ponovnem pogrevanju ne sproščajo nobene škodljive snovi. Pomembno je le, da se izogibamo krompirju, ki ima zelene lise ali poganjke – ta res lahko vsebuje višje ravni solanina in ni primeren za uživanje.
Najboljši način za pogrevanje krompirja
Pri pogrevanju krompirja je ključno, da ohrani okus, teksturo in hranila. Najboljši način je, da ga segrejemo počasi – na primer v ponvi z malo olja ali masla. Tako bo skorjica rahlo hrustljava, notranjost pa mehka in topla.
