Če ste mislili, da so napredni jezikovni modeli tukaj zgolj zato, da vam pomagajo sestaviti diplomatsko e-poštno sporočilo tečnemu šefu ali spesniti generično voščilo za rojstni dan vaše tete, se krepko motite. Pri podjetju OpenAI so se odločili, da je čas za preskok iz digitalnega peskovnika neposredno v najvišje sfere teoretične znanosti. Rezultat tega ambicioznega podviga je obsežen sveženj rešitev, ki se loteva več kot 100 odprtih matematičnih problemov. Težave, ob katerih so si generacije vrhunskih profesorjev pulile lase ob hladni kavi, so zdaj dobile sveže odgovore iz silicijevih procesorjev.
Od pisanja poezije do akademske diplomacije
Spomnimo se: pred časom je OpenAI že dvignil precej prahu, ko so se pojavila namigovanja o reševanju zloglasnih Navier-Stokesovih enačb, kar spada med slovite tisočletne matematične probleme. Znanstvena skupnost se je takrat povsem upravičeno odzvala z mešanico cinizma, akademskega ogorčenja in hladnega skepticizma. Matematiki namreč niso ravno navdušeni, ko jim tehnološki mogotci iz Silicijeve doline samozavestno servirajo nepreverjene trditve brez ustrezne metodologije in recenzije.
Tokrat pa so ubrali precej bolj prefinjeno in ponižno taktiko. OpenAI se je povezal z neodvisno svetovalno skupino za matematiko in umetno inteligenco pri prestižnem Inštitutu za napredne študije (IAS). Namesto bombastičnih novinarskih konferenc so ubrali pot znanstvene odprtosti: vse rezultate so v celoti objavili v javnem skladišču na platformi GitHub, skupaj s strogimi protokoli za strokovne revizije in akademsko citiranje.
Jezik Lean, 722 rokopisov in digitalno potenje
Vsega skupaj je model ustvaril kar 722 znanstvenih rokopisov, ki so razdeljeni v 372 tematskih skupin oziroma družin matematičnih rezultatov. Da ne bo pomote: ne gre za 372 v celoti razrešenih velikih zgodovinskih ugank, temveč za tematske sklope, ki prinašajo delne ali celovite odgovore na več kot sto odprtih vprašanj sodobne matematike.
Prav tako vseh dokazov ne gre metati v isti koš nezmotljivosti. OpenAI je v specializiranem programskem jeziku Lean uspel v celoti formalizirati približno 162 del. V teh primerih računalnik strogo in brez možnosti človeške napake potrdi vsak logični korak. Za preostale neformalizirane rokopise pa raziskovalci odkrito opozarjajo, da so še vedno v različnih fazah strokovnega preverjanja in lahko vsebujejo metodološke pomanjkljivosti ali celo napake.
Zanimiv je tudi vpogled v računski napor. Za pripravo teh dokazov niso uporabili javno dostopnega klepetalnika, temveč neobjavljen interni model OpenAI. Za rešitev enega povprečnega problema je ta napredni sistem porabil računsko moč, ki je enakovredna približno trem uram neprekinjenega sklepanja na ravni zmogljivosti paketa ChatGPT Pro. To nazorno priča, da model rešitev ni stresel iz rokava v sekundi, temveč je ure in ure sistematično prečesaval matematične labirinte.
- Objavljenih je 722 znanstvenih rokopisov, razvrščenih v 372 tematskih družin.
- Rezultati ponujajo napredek pri več kot 100 odprtih matematičnih problemih.
- Približno 162 del je strogo formaliziranih v preverjevalnem jeziku Lean.
- Za neformalizirana dela OpenAI opozarja na možnost napak in potrebo po reviziji.
- Porabljena računska moč na problem ustreza približno trem uram intenzivnega sklepanja ravni ChatGPT Pro.
Sprava z akademskim svetom ali napoved prevlade?
Zdi se, da je ta poteza vodstva OpenAI premišljen poskus sprave z univerzitetno sfero. Sam Altman in njegova ekipa so uvideli, da odprt spopad s purističnimi znanstveniki ne koristi ugledu podjetja. Zato so napovedali financiranje serije delavnic, strokovnih konferenc in posebnih programov, namenjenih skupnemu dešifriranju in preučevanju rezultatov, ki jih je ustvaril njihov interni model. Znanstveniki bodo tako dobili vsa orodja in sredstva, da strojne dokaze razstavijo do zadnjega simbola.
To je nedvomno izvrstna diplomatska poteza. Ko akademski sferi ponudite odprto kodo, brezplačen vpogled v podatke in proračun za strokovna srečanja, se začetni odpor hitro prevesi v radovednost. Kljub temu pa ostaja dejstvo: meja med človeško matematično intuicijo in strojnim deduktivnim sklepanjem postaja vse bolj zabrisana.
V meni se ob tem dogajanju bijeta dva svetova. Po eni strani je tu nostalgični romantik, prepričan, da je čista matematika zadnje pravo zatočišče človeškega genija – svet, kjer kraljujejo kreda, zelena šolska tabla in neulovljiva človeška iskra. Po drugi strani pa moj tehnološki pragmatizem ne more skriti navdušenja. Čeprav ta sistem trenutno še ni neposredno integriran v javna orodja, temveč deluje kot zaprt raziskovalni poligon z ogromno porabo računske moči, je jasno, v katero smer se vrti svet. Mesečna naročnina na ChatGPT Pro danes sicer stane približno 185 evrov oziroma 200 ameriških dolarjev, a primerjava z njeno računsko močjo zgolj ponazarja, kako orjaški viri so potrebni za takšne podvige. Ali to pomeni, da so matematiki postali odvečni? Niti slučajno. Dobili so digitalni teleskop, s katerim bodo videli dlje kot kdajkoli prej.
