Čeprav se za moške (na žalost) pogosto uporablja pravilo "manj je izkazovanja čustev, večji je mačo", se je en moški opogumil in napisal pismo svojemu nekdanjemu dekletu.
Pismo je postalo hit na družbenih omrežjih in nas še enkrat spomnilo, da moška moč leži v njegovi sposobnosti, da prizna svoje napake in svoji ljubljeni dovolj pogosto izreče “ljubim te”.
—
Želel sem biti z njo. Res sem jo želel izbrati. Bila je neverjetna ženska, pametna, duhovita, čutna in seksi. Zaradi njenega smisla za humor se je celo moje telo treslo od smeha in njena eksotična lepota mi je lahko takoj zameglila um.
Najbolj srečen sem bil zjutraj, ko sem se zbudil z njo v naročju. Divje sem jo ljubil.
Na žalost je, tako kot pri mnogih mladih parih, najino neznanje, kako sploh ljubiti, ustvarilo stresne izzive v najinem odnosu. Moja blažena jutra so se spremenila v napete, nezrele situacije vsakdanjega skupnega življenja. In začel sem se spraševati, ali je obstaja nekje ženska, ki bi jo bilo lažje ljubiti in ki bi me imela še bolj rada.
Ko so meseci minevali in me je ta misel vedno bolj okupirala, sem se vedno manj odločal zanjo. Vsak dan, pet let.
Ostal sem z njo. Toda odnehal sem. Trpela sva oba.
Izbrati jo bi pomenilo, da bi se vsak dan osredotočil na čudovite stvari, ki jih je prinesla v moje življenje in za katere sem ji lahko hvaležen: njen smeh, čutnost, igrivost, prijateljstvo in še več.
Na žalost mi je bilo pogosto težko ali skoraj nemogoče uživati – ali celo opaziti – vse to, kar je bilo tako čudovito pri njej.
Preveč sem se osredotočil na jezo, negotovost, hrepenenje in druge vidike njene močne osebnosti, ki so vplivali name. Bolj ko sem se osredotočal na najhujše pri njej, več tega sem opažal in zato na to reagiral z mojim najslabšim vedenjem. Vse to je najin odnos še poslabšalo in zato sem vedno manj odločal zanjo.
