Poseidon Egret: Največji tovorni dron na svetu, ki lahko meče bombe

Pot do Egreta ni bila brez turbulenc. Prvi prototip podjetja, označen zgolj kot V0, je zahteval številne prenove in popravke, preden se je sploh uspel stabilno odlepiti od tal. Vendar inženirji niso obupali. Sledil je model Seagull, pomanjšan prototip v merilu ena proti štiri za njihov hidroplan Heron, zgrajen iz izjemno lahkih ogljikovih vlaken, ki lahko pristaja in vzleta na vodi. Seagull je hitro pritegnil pozornost resnih strank, vključno z ameriškim obrambnim ministrstvom, mornarico in poveljstvom za posebne operacije (US SOCOM).

Daljinski upravljalnik namesto pilotske kabine

Čeprav v samem dronu ni prostora za živega pilota, to še ne pomeni, da je Egret v celoti prepuščen samovolji umetne inteligence. Vsaj v začetni fazi testiranja bo nadzor ostal v rokah izkušenih operaterjev na tleh. Iz zemeljske nadzorne postaje bodo piloti spremljali dogajanje prek živih videoprenosov visoke ločljivosti ter ročno upravljali plin, zakrilca, smerno krmilo in preostale krmilne površine.

Prednost takšnega pristopa je očitna: pilot lahko mirno sedi v pisarni na tleh, medtem ko se letalo prebija skozi nevihtne oblake. Preden pa bo Egret lahko samostojno prevažal tovor prek celin, bo moralo podjetje na obsežnih testnih letih v ameriški zvezni državi Oregon dokazati popolno zanesljivost komunikacijskih povezav in rezervnih varnostnih sistemov. Tam bo Egret postal uradno največji tovorni dron, ki je kadarkoli poletel na ameriškem nebu.

Projekt je prepričal tudi vlagatelje; podjetje je v seriji A zbralo svežih 60 milijonov dolarjev, ki jih vodi sklad tveganega kapitala TQ Ventures. Kljub impresivnim obetom pa Poseidon Aerospace za zdaj še skrbno skriva podatke o pogonu, potovalni hitrosti, dosegu in porabi goriva oziroma energije, kar pomeni, da bo na končno oceno energetske učinkovitosti treba še nekoliko počakati.

Leteči poltovornjaki prihodnosti

Zamisel o letalu brez pilota se marsikomu zdi zastrašujoča, vendar je tovorni promet idealen poligon za tovrstno avtomatizacijo. Paketom oblačil ali elektronskim komponentam je povsem vseeno, ali letalo krmili avtopilot v Oregonu ali izkušen kapitan s sončnimi očali. Z odstranitvijo človeka odpadejo stroški hotelskih namestitev, omejitve ur letenja in zapleteni sistemi za ohranjanje pritiska v kabini. Seveda točne cene posameznega letalnika Egret še ne poznamo, a glede na 60-milijonsko finančno injekcijo in načrtovane preizkuse lahko prve komercialne polete pričakujemo v prihodnjih dveh do treh letih. Če se zamisel izkaže za uspešno, bodo tovorna letališča kmalu postala precej bolj tiha in precej manj človeška.