8. oktober 2026 ob 12:212 min branja626 ogledov

Super El Niño se naglo krepi: Največjo moč bomo občutili decembra

Svetovna meteorološka organizacija opozarja, da se El Niño naglo krepi in bo decembra dosegel vrhunec z rekordnim segrevanjem Tihega oceana.

AudioJan Macarol · 2:13−2:13
Super El Niño se naglo krepi: Največjo moč bomo občutili decembra

Dejstva v 30 sekundah

  1. Temperatura morske gladine v območju Nino 3.4 je v začetku oktobra prvič doslej presegla 30 stopinj Celzija, kažejo podatki Climate Reanalyzer.
  2. Sočasne suše v kmetijsko pomembnih regijah Indonezije, jugovzhodne Azije, severnega dela Južne Amerike in južne Afrike bi ogrozile svetovno preskrbo s hrano.
  3. Na zahodni obali Južne Amerike in v delih vzhodne Afrike se močno povečuje verjetnost obilnih nalivov, zemeljskih plazov in poplav.
  4. Po projekcijah Climate Impact Lab bi lahko ekstremna vročina med septembrom 2026 in februarjem 2027 povzročila približno 451.000 dodatnih smrti.

Svetovna meteorološka organizacija (WMO) opozarja, da se naravni podnebni pojav El Niño še naprej hitro krepi in da svojega pravega obraza sploh še ni pokazal. Njegov siloviti vrhunec meteorologi napovedujejo za december 2026, ko bi lahko temperature v Tihem oceanu podrle vse dosedanje rekorde. Po zadnjih ocenah strokovnjakov bo pojav vztrajal vsaj do februarja 2027 in bi se lahko v zgodovino vpisal kot eden najmočnejših vremenskih dogodkov po letu 1950.

Ocean vre z rekordnimi odstopanji

Generalna sekretarka WMO Celeste Saulo je ob objavi rednega mesečnega poročila poudarila resnost trenutnih razmer:

»El Niño je prišel in se hitro krepi.«

Napoved agencije temelji na ugotovitvah 13 vodilnih nacionalnih in mednarodnih meteoroloških centrov, ki opozarjajo, da so oceanske razmere brez primere v sodobni zgodovini meritev.

Odstopanje temperature morske gladine v osrednjem in vzhodnem delu ekvatorialnega Pacifika se je z 1,6 stopinje Celzija nad povprečjem v juniju povzpelo na 2,5 stopinje Celzija v avgustu. Za obdobje med oktobrom in decembrom 2026 pa modeli kažejo, da bi lahko odstopanje naraslo na kar 3,7 stopinje Celzija nad običajnimi vrednostmi. To bi krepko preseglo prejšnji zgodovinski rekord 2,6 stopinje Celzija, zabeležen med močnim pojavom v letih 2015 in 2016.

Po podatkih spletne platforme Climate Reanalyzer z Univerze v Mainu je povprečna temperatura morske gladine v ključnem opazovalnem območju Nino 3.4 v začetku oktobra prvič doslej presegla 30 stopinj Celzija, kar pomeni 3,4 stopinje Celzija nad povprečjem med letoma 1991 in 2020. Povprečna svetovna površinska temperatura oceanov je dosegla 21,08 stopinje Celzija, kar je znatno nad vrednostmi iz vseh preteklih let.

Foto: Ai Art

Globalni vremenski pretresi in ogrožena hrana

Zaradi izrazitega segrevanja morja se korenito spreminjajo zračni tlak, vetrovi in vzorci padavin po vsem svetu. Združeni narodi opozarjajo na hkratno tveganje za uničujoče suše na eni strani planeta ter katastrofalne poplave na drugi.

Klimatolog Helge Gössling z Inštituta Alfreda Wegenerja v Bremerhavnu je pojasnil, da se v Indoneziji, delih jugovzhodne Azije, severnem delu Južne Amerike in v južni Afriki znatno povečuje tveganje za izrazito sušo. Če bodo te kmetijsko pomembne regije prizadete sočasno, bo to imelo resne posledice za svetovno preskrbo s hrano. Hkrati se na zahodni obali Južne Amerike in v delih vzhodne Afrike močno povečuje verjetnost obilnih nalivov, zemeljskih plazov in poplav, v vzhodnem in osrednjem Tihem oceanu pa nastanka močnih orkanov.

Dvojni udarec za prebivalstvo

Posebna nevarnost tokratnega pojava je v tem, da nastopa v obdobju, ko so globalne temperature zaradi vpliva podnebnih sprememb že tako rekordno visoke. Znanstveniki opozarjajo, da tovrstni ekstremi neposredno ogrožajo človeška življenja.

Po nedavnih projekcijah raziskovalcev organizacije Climate Impact Lab z Univerze v Chicagu bi lahko prav ekstremna vročina, ki jo prinaša ta t. i. super El Niño, med septembrom 2026 in februarjem 2027 povzročila približno 451.000 dodatnih smrti po vsem svetu. Najhuje bodo predvidoma prizadeta revnejša tropska območja v Afriki, Aziji in Južni Ameriki, zvišano stopnjo tveganja pa napovedujejo tudi za razvitejša gospodarstva.

Vremenski sistemi po svetu se tako pripravljajo na zimo, ki bo po vseh meteoroloških kazalnikih ena najbolj turbulentnih v zadnjih desetletjih.

Oglasno sporočilo
Audio · SLO2:13

Poslušaj članek

Glas: Jan Macarol

0:00
−2:13
Google Discover

Internet se spreminja

Dodajte nas kot vir na Google.

Dodaj

Pogovor

Komentarji

Nalagam pogovor…

Komentarji so mnenja bralcev. Uredništvo lahko odstrani žaljive, zavajajoče ali oglaševalske prispevke.