Tradicionalne sladice lahko v vsaki državi najdete že v bližnji pekarni, še bolje pa je, če jih lahko preizkusite v kar najbolj originalnih recepturah. Torej tam, od koder izvirajo.
Makroni (Francija)
Francoska kuhinja slovi po vsem svetu, prava lepota pa se skriva v tistem, kar pride na koncu. V sladicah. Med njimi prednjačijo makroni, okrogli piškotki z nadvse zanimivo zgodovino. Še danes namreč ni povsem znano, kako so se ti znašli v Franciji. Gre za »piškotke« iz dveh enakih polovic polnjene z različnimi kremnimi nadevi. Težko je pojesti le enega!
Foto: envato
Cannoli (Italija)
Sladica, ki izvira iz Italije, natančneje iz Sicilije, je povezana z neštetimi teorijami. Ena izmed njih pravi, da so jo ustvarile sužnje v haremu, drugi, da so za njen nastanek zaslužne nune samostana v Caltanissetti. Kakorkoli že, to hrustljavo cevasto slaščico obvezno napolnjeno s kremastim sirom ricotta (tudi s čokolado, pistacijo ali kandiranim sadjem) boste zmazali v hipu.
Foto: envato
Sacher torta (Avstrija)
Torto si je leta 1832 za slavnostno večerjo izmislil slaščičar Franz Sacher, kmalu pa je postala eden od simbolov Dunaja. Sacher jo je naredil, ko je bil star komaj 16 let, in niti v najbolj divjih sanjah ni mislil, kako kultna bo v nekaj letih postala slaščica. Danes ima torta celo svoj dan, ki ga praznujemo 5. decembra. Ko obiščete avstrijsko prestolnico, ne pozabite po odličnem dunajskem zrezku naročiti še rezin Sacher torte.
Foto: Unsplash/Tim Photoguy
Schneeball (Nemčija)
»Snežna kepa« izbira iz Rothenburga, čeprav so si sladico prisvojila številna nemška mesta. Včasih so jih stregli le za posebne priložnosti, zdaj pa so na voljo vse leto. Sestavljena je iz krhkih trakov testa, razporejenih v kepo, ki jih nato cvremo v globokem olju, dokler ne postanejo zlato rjave barve. Po originalnem receptu scheeball potresemo s sladkorjem v prahu, danes pa ga dobite tudi v slani različici.
Foto: envato
Loukoumades (Grčija)
Ta grška različica krofov je narejena iz medu in orehov, za njihovo zgodovino pa je treba pogledati daleč nazaj, natančneje v staro Grčijo. Sladico so namreč skupaj z lovorovim vencem prejeli zmagovalci olimpijskih iger. Na srečo so se ohranile do danes, tako da jih najdete v skoraj vsaki pekarni in na številnih uličnih stojnicah.
Foto: envato
Pastel de nata (Portugalska)
Pri portugalskih sladicah gre za pogosto uporabo jajc in sladkorja. Nič drugačna ni Pastel de nata – tradicionalno pecivo, sestavljeno iz listnatega testa, polnjenega s kremasto jajčno kremo, pogosto aromatizirano z vanilijo in cimetom. Zgodovina pastel de nata sega v 18. stoletje, ko so katoliški menihi uporabljali jajčne beljake za škrobanje svojih oblačil, zato jim je ostalo veliko rumenjakov. Iz teh so naredili kremne torte, ki so postale priljubljene po vsej Portugalski.
