Kolumna: Umetna inteligenca vam ne bo vzela službe. Vzela vam bo zadnjo priložnost, da nehate biti delavec
Povprečen Slovenec ima 3 etaže, 2 garaži in 0 delnic. Do včeraj je bilo to vprašanje okusa. Z umetno inteligenco postaja vprašanje preživetja. Kdor v tej revoluciji ne bo lastnik, bo gledalec. In gledalci, kot vemo, plačajo vstopnico.
Kolumna razliko med socializmom obilja in socializmom zamere pripisuje temu, koliko ljudi je solastnikov strojev, ki delajo.
2
Slovenska gospodinjstva so imela že leta 2023 na bankah 29 milijard evrov, avtor pa opozarja na izgubljanje vrednosti denarja zaradi inflacije.
3
Avtor predlaga naložbeni račun z resno davčno spodbudo in finančno pismenost v šolah, da bi lastništvo postalo navada, ne privilegij.
Že pred časom sem zapisal, da bomo nekoč govorili o družbi pred revolucijo umetne inteligence in o družbi po njej. Da je elektrika svet spremenila malenkostno, umetna inteligenca pa ga bo preobrazila v vseh segmentih. Da se čez nekaj let pri avtomobilu ne bomo več pogovarjali o elektriki, ampak o tem, ali zna voziti sam. Da bomo gene urejali kot besedilo v Wordu.
Takrat se je marsikdo smejal. Danes se smeji precej manj ljudi.
Pisal sem tudi, da ima Jankovič prav: prihaja socializem, le da v obliki umetne inteligence. Pri tem vztrajam. Moram pa stavek dopolniti, ker sem takrat spregledal podrobnost, ki ni podrobnost.
Socializma sta namreč dva.
Dva socializma, ena izbira
Prvi je socializem obilja. Stroji delajo, dobrine so poceni, vsi imamo univerzalni dohodek in veliko meditiramo. To je lepa različica in še vedno upam nanjo.
Drugi je socializem zamere. V njem stroji prav tako delajo, le da delajo za peščico lastnikov. Večina nima ničesar razen volilne pravice in jo uporabi tako, kot jo ljudje brez premoženja uporabljajo že od nekdaj: glasuje za ček. Najprej vzamemo milijarderjem, potem milijonarjem, potem sosedu z novim avtom. Meje ni, ker je vedno nekdo, ki ima več.
Razlika med obema ni v tehnologiji. Tehnologija je ista. Razlika je v tem, koliko ljudi je solastnikov strojev, ko ti začnejo delati.
To je po mojem najpomembnejše vprašanje naslednjih 10 let. In o njem pri nas ne govori nihče.
Stroj dela za lastnika
Optimisti trdijo, da umetna inteligenca ne bo ukinila služb. Vsaka tehnološka revolucija jih je doslej ustvarila več, kot jih je vzela. Mogoče imajo prav. Recimo, da imajo.
Pleskar, ki je včeraj barval sam, bo jutri nadziral 5 robotov in prepleskal 5-krat več sten. Lepo. Kdo pobere razliko? Tisti, ki ima robote v lasti.
Produktivnost raste, dobiček pa potuje k lastniku orodja. Delavcu država vzame svoj del ob vsaki plači. Kapital se medtem obrestuje v miru in davek sreča šele, ko ga lastnik proda. Kdor ima, temu se množi. Kdor nima, dela.
Ameriški vlagatelj David Friedberg je to nedavno povedal bolje od vseh ekonomistov skupaj: uspeh države se meri po tem, koliko ljudi vsako leto prestopi iz dela v kapital. Iz življenja od plače do plače v življenje, kjer del položnic plača premoženje.
Po tem merilu je Slovenija na repu razreda. In to prostovoljno.
Tri etaže in vera v pokojnino
O patologiji slovenskega odnosa do denarja sem že pisal. Pol stoletja brez kulture kapitala pusti posledice. Ena od njih je, da smo narod varčevalcev, ki ne zna varčevati.
Slovenska gospodinjstva so imela že leta 2023 na bankah 29 milijard evrov. Denar torej imamo. Samo spi. Na računih na vpogled, kjer ga inflacija žre počasi in vljudno.
Preostanek je zazidan. V hišo, ki velja za vrhunec življenjskega uspeha in najboljšo naložbo. Pa ni ne eno ne drugo. Hiša ne plačuje položnic. Hiša jih pošilja.
Tretji steber naše finančne strategije je vera. Vera, da bo pokojnina. Dragi rojaki, če ste danes stari 40 let in računate samo na državo, računate na čudež.
Zdaj pa seštejmo. Narod, ki ima premoženje v zidovih, prihranke v spanju in upanje v državi, vstopa v obdobje, v katerem bo vso novo vrednost ustvarjal kapital. Mi pa kapitala nimamo. Imamo fasado.
Lahko je govoriti
Najmočnejši ugovor poznam: od povprečne plače ne ostane nič, vlagajo lahko le tisti, ki že imajo. Deloma drži. Nihče ne bo s 50 evri na mesec postal Buffett.
A isti narod, ki nima 50 evrov za sklad, ima vsak mesec nekaj sto evrov za lizing avtomobila, ki je bolj za Instagram kot za cesto. Ni vprašanje denarja. Vprašanje je navade.
Naše babice so vedele, da zrno na zrno da pogačo. Le da so one zrna nosile v nogavico, mi pa jih nosimo na račun na vpogled. Rezultat je enak: pogače ni.
Vstopnica še nikoli ni bila cenejša
Tu je dobra novica, in ni majhna. Najboljši modeli umetne inteligence so danes odprti in zastonj. Sklad, v katerem so vsa podjetja, ki gradijo to prihodnost, kupite s telefonom. Podjetje odprete iz dnevne sobe.
Prepričan sem, da bo v naslednjih 10 letih nastal milijarder, ki danes nima ničesar. Nekdo, ki bo zastonj prenesel model in na njem zgradil podjetje. Od nikoder. In ne bo edini.
Pametna država bi zato naredila dve stvari. Uvedla bi naložbeni račun z resno davčno spodbudo, da postane lastništvo navada in ne privilegij. In finančno pismenost bi dala v šolo, pred poštevanko dolgov in ne po njej. Otroke bi vsak dan vprašala eno samo stvar: kaj si danes naredil, kar je nekdo drug cenil?
Naša država bo seveda naredila nekaj tretjega. V Butalah bi robota obdavčili, lastnika pregnali in se nato čudili, zakaj robota ni več.
Za koga bo delala
Čez 20 let bo umetna inteligenca delala skoraj vse. To ni več znanstvena fantastika, to je zadržana napoved. Odprto ostaja samo vprašanje, za koga.
Če bo delala za vse nas, dobimo socializem obilja in veliko prostega časa. Če bo delala za peščico, dobimo socializem zamere in dolge vrste pred okencem.
Odločamo se danes, z vsakim evrom, ki ga pustimo spati.
Tri etaže vam na to vprašanje ne bodo odgovorile. Ogrevati pa jih bo treba vseeno.
Debata v živo·4 odzivov·3 FAQ·0 komentarjev
Za pošiljanje se brezplačno prijavite — vnos vam shranimo
Kako lahko po članku postanemo solastniki podjetij, ki gradijo prihodnost umetne inteligence?
Avtor kot možnost navaja nakup sklada, ki vključuje podjetja, ki gradijo to prihodnost, kar lahko opravite s telefonom. Konkretnega sklada, ponudnika ali postopka nakupa članek ne navaja.
Koliko stane dostop do modelov umetne inteligence za gradnjo lastnega podjetja?
Po navedbah avtorja so najboljši modeli umetne inteligence odprti in brezplačni, zato kot možnost omenja brezplačen prenos modela in gradnjo podjetja na njem. Drugih stroškov ustanovitve ali poslovanja podjetja članek ne opredeljuje.
Kdaj naj bi umetna inteligenca po avtorjevi napovedi opravljala skoraj vse delo?
Avtor napoveduje, da bo umetna inteligenca čez 20 let delala skoraj vse. Naslednjih 10 let pa izpostavlja kot ključno obdobje za vprašanje, koliko ljudi bo solastnikov strojev in s tem deležnih njihovega ustvarjanja vrednosti.
Debata v živo·4 odzivov·3 FAQ·0 komentarjev
Za pošiljanje se brezplačno prijavite — vnos vam shranimo
