Zakaj tehtnica pokaže več kilogramov prav takrat, ko ste pod stresom, nenehnim pritiskom? Ste opazili, da vas utrujenost sili v sladkarije in da vam manjka volje za gibanje? Kako je mogoče, da eno samo obdobje napetosti preuredi vaš apetit in spremeni obliko telesa?
Ste pod stresom in telo ne zmore več? Današnji tempo življenja je postal ujetnik visokih pričakovanj, nenehnih motenj in obveznosti, ki pogosto presegajo človekove meje vzdržljivosti. Čeprav se stres običajno povezuje z nemirom in tesnobo, ima veliko globlje posledice, ki se neopazno vpisujejo v naše telo.
Hormoni, ki bi morali podpirati ravnovesje, se postavijo proti nam. Pravimo si, da bomo vse nadoknadili kasneje – a medtem se kopiči utrujenost, nespečnost, prehranjevalne navade zdrsijo v kaos.
Stres. Foto: Freepik
Vse to skupaj ustvarja idealne pogoje, da se maščoba začne nalagati prav tam, kjer si je najmanj želimo.
Kortizol – hormon, ki upočasni presnovo
Kortizol velja za ključnega igralca pri odzivu na stres. Njegova osnovna naloga je pripraviti telo na soočanje z nevarnostjo, kar v preteklosti ni bilo problematično. Danes pa se ta hormon sprošča prekomerno in predolgo, kar prinese vrsto sprememb.
Ko kortizol ostaja povišan, spodbuja željo po sladki in mastni hrani. Poleg tega upočasni presnovo, saj telo skuša varčevati z energijo. Rezultat je kopičenje maščobnega tkiva okoli trebuha, kar je značilen znak dolgotrajne napetosti.
Slab spanec kot nevidni zaveznik kilogramov
Če noč za nočjo spite manj kot sedem ur, se telo znajde v začaranem krogu. Ob pomanjkanju spanja pride do neravnovesja leptina in grelina – hormonov, ki uravnavata občutek sitosti in lakote.
Ko ste pod stresom se zbudite brez energije, kar pogosto vodi do prekomernega vnosa hrane, saj telo išče hiter vir goriva. Prav zato številni ob neprespanih nočeh zjutraj posežejo po preprostim ogljikovih hidratih. Ti kratkoročno dvignejo razpoloženje, dolgoročno pa spodbujajo nalaganje maščobe.
