Velnes30. maj 20263min branja

Zdravniki jo priporočajo za bolj bistre možgane: navada, ki naj bi tveganje za demenco zmanjšala za 51 %

Demenca ni usoda. Je v veliki meri posledica tega, kar počnemo vsak dan – ali pa tega, česar ne počnemo.

Tina OrterAvtorTina Orter
Zdravniki jo priporočajo za bolj bistre možgane: navada, ki naj bi tveganje za demenco zmanjšala za 51 %

Demenca ni usoda. Je v veliki meri posledica tega, kar počnemo vsak dan – ali pa tega, česar ne počnemo.

Demenca: Možgani se ne starajo enakomerno pri vseh. Dva sedemdesetletnika z enako genetsko zasnovo in enakim zdravstvenim ozadjem bosta po dvajsetih letih kakovosti kognitivnih funkcij bistveno različna, če bo eden od njiju vsak dan hodil in drugi ne.

To ni špekulacija – to je zaključek obsežnih longitudinalnih raziskav, ki so v zadnjih letih spremenile pogled nevroznanosti na staranje. Med vsemi dejavniki, ki vplivajo na ohranjanje kognitivnih funkcij v starosti, se je telesna aktivnost izkazala kot najpomembnejša spremenljivka, ki je v naši neposredni moči.

Konkretna številka, ki so jo ugotovili raziskovalci v študiji, objavljeni v medicinski reviji JAMA Neurology, je točna in ponovljiva: redno doseganje okrog devet tisoč do deset tisoč korakov na dan je povezano s 51-odstotnim manjšim tveganjem za razvoj demence v primerjavi z neaktivnimi posamezniki.

Ne gre za zdravilo, ne za specialno dieto in ne za drago terapijo. Gre za hojo.

Foto: Pexels

Zakaj hoja varuje možgane pred demenco

Možgani so energijsko najzahtevnejši organ v telesu. Za normalno delovanje potrebujejo neprekinjen tok kisika in glukoze, ki ga zagotavlja zdrava krvna obtočila.

Telesna aktivnost, zlasti aerobna, kot je hoja, neposredno izboljšuje zdravje žilja, povečuje pretok krvi skozi možgane in spodbuja nastajanje novega žilnega tkiva. Poleg tega hoja spodbuja izločanje nevrotrofičnega faktorja BDNF, ki ga pogosto imenujemo gnojilo za možgane.

Ta beljakovina pospešuje rast novih nevronov, krepi obstoječe sinaptične povezave in upočasnjuje procese nevrodegeneracije, ki so osnova demence.

Učinek ni zanemarljiv – redni pohodniki imajo dokazano večji hipokampus, del možganov, ključen za spomin in orientacijo, kot tisti z sedečim načinom življenja.

Koliko korakov je dovolj in koliko je preveč

Čarobna meja deset tisoč korakov je v javni zavesti postala standard, a znanost je natančnejša. Omenjene raziskave so pokazale, da se zaščitni učinek začne že pri treh tisoč do štirih tisoč korakih na dan in raste sorazmerno z aktivnostjo do okrog devettisoč oziroma deset tisoč korakov, kjer doseže plato.

Foto: Pexels

To pomeni, da vsak korak šteje, zlasti za tiste, ki so trenutno popolnoma neaktivni. Prehod iz tisoč na tri tisoč korakov pomeni bistveno večjo korist kot prehod iz desettisoč na dvajsettisoč.

Hitrost hoje je prav tako pomembna

Število korakov je le ena spremenljivka. Raziskovalci so ugotovili, da je hitrost hoje neodvisni napovedovalec kognitivnega zdravja, ločen od skupne razdalje.

Živahna hoja, pri kateri rahlo pohitimo dih in srce bije nekoliko hitreje kot v mirovanju, aktivira kardiovaskularni sistem bistveno bolj kot počasno spaceriranje.

Cilj ni tek – cilj je hoja v tempu, ki dopušča pogovor, a otežuje petje. Že trideset minut takšne hoje dnevno, pet dni na teden, zagotavlja kardiovaskularno intenzivnost, ki je dokazano zaščitna za možgane.

Kdaj začeti in ali je prepozno

Nikoli ni prepozno. Raziskave, ki so vključevale posamezniki, stare med šestdeset in osemdeset let in ki so začeli z redno hojo šele v tem obdobju, so pokazale merljive izboljšave v volumnu sive možganovine in delovnem spominu že po šestih mesecih.

Možgani ohranjajo plastičnost skozi celotno življenje – sposobnost preoblikovanja, gradnje novih povezav in obnove poškodovanih območij.

Telesna aktivnost je eden najmočnejših stimulantov te plastičnosti. Petdesetletnik, ki danes začne hoditi, ima pred seboj desetletja zaščitnega učinka.

Kako vzpostaviti navado, ki zdrži

Foto: Pexels

Večina ljudi spodleti ne zaradi pomanjkanja motivacije, ampak zaradi pomanjkanja strukture. Hoja mora biti vgrajena v urnik kot obveznost, ne kot aktivnost, ki jo opravimo, kadar se nam uspe.

Demenca je del kompleksne enačbe, v kateri ima vaše vedenje danes neposreden vpliv na to, kako ostri bodo vaši možgani čez dvajset let.

Deset tisoč korakov je okvirno sedemdeset do osemdeset minut hoje, razporejeno čez ves dan. To je kosilo, do katerega hodite peš. To je postaja na avtobusu, ki jo preskočite. To je dvigalo, ki ga zamenjate s stopnicami. Vaši možgani si zapomnijo vsako od teh odločitev in se vam zahvalijo za vsako.

Oglasno sporočilo

Galerija

Ekskluzivni vpogled

03Slik

Google Discover

Internet se spreminja – ne izgubite stika s City Magazine

Dodajte nas kot priljubljen vir na Google in naše zgodbe bodo ostale v vašem toku novic.

Dodaj kot vir

Pogovor

Komentarji

Skupnost

Pridružite se pogovoru. Brezplačno za vedno.

Komentarje bere lahko vsak, pišejo pa jih prijavljeni bralci.

Dva klika, brez gesla. Brezplačno za vedno.

ali

Nalagam pogovor…

Komentarji so mnenja bralcev. Uredništvo lahko odstrani žaljive, zavajajoče ali oglaševalske prispevke.

SorodnoVelnes