Prag segrevanja 1,5 °C se nanaša na primerjavo s predindustrijsko dobo.
2
Opisani scenarij predvideva vrnitev na ali pod 1,5 °C do leta 2100.
3
Scenarij zahteva 45 % manj globalnih emisij do leta 2035 glede na leto 2025.
4
Med predvidenimi ukrepi je trajna odstranitev približno 320 gigaton CO₂ iz ozračja.
Če bi bil naš planet avtomobil na dirkališču, bi se pravkar s polnim plinom približevali ostremu ovinku, medtem ko se na armaturni plošči že nekaj časa neusmiljeno prižigajo opozorilne lučke za pregrevanje motorja. Najnovejše poročilo Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) z naslovom Emissions Gap Report 2026: The Point of Return namreč brez olepševanja prinaša neprijetno resnico: preboj meje segrevanja za 1,5 °C glede na predindustrijsko dobo je praktično neizbežen. A preden v paniki skočite s planeta – znanstveniki poudarjajo, da to še ne pomeni popolne kapitulacije.
Prekoračitev cilja ni brezpogojna predaja
Glavni tajnik Združenih narodov António Guterres je ob objavi poročila jasno poudaril, da prekoračenje ne pomeni predaje. Ideja je v tem, da bi z ostrim zaviranjem emisij vrhunec globalnega segrevanja sredi stoletja omejili na med 1,7 in 1,8 °C, nato pa bi z obsežnimi ukrepi do leta 2100 temperaturo spet zbili nazaj na ali pod 1,5 °C. Verjetnost za ta scenarij je trenutno ocenjena na okoli 50 odstotkov.
Vendar pa cena za to vrnitev ni majhna in bo zahtevala industrijski in tehnološki preskok, kakršnega svet še ni videl. Da bi ta scenarij sploh imel možnosti za uspeh, se morajo globalne emisije toplogrednih plinov drastično zmanjšati: za 18 % do leta 2030, za 45 % do leta 2035 in za neverjetnih 69 % do leta 2040 v primerjavi z ravnmi iz leta 2025.
Kje smo danes v primerjavi z željami?
Realnost na terenu je seveda precej bolj cinična kot lepe želje na papirju. Trenutne zaveze držav (tako imenovani nacionalno določeni prispevki ali NDC) bi po izračunih emisije do leta 2030 zmanjšale le za klavrnih 5 do 8 %, do leta 2035 pa za 11 do 15 %. To pomeni, da bi morali med letoma 2025 in 2035 emisije zniževati po povprečni stopnji 5,7 % letno, kar je precej hitreje od preteklih napovedi Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC).
Če ostanemo pri obstoječih politikah brez radikalnih sprememb, se svet po oceni UNEP-a pomika proti segrevanju za kar 2,8 °C do konca tega stoletja. Tudi z doslednim izvajanjem vseh trenutnih obljub bi segrevanje pristalo pri 2,6 °C, k poslabšanju napovedi pa sta pomembno prispevala umik ZDA iz Pariškega sporazuma ter natančnejši popravki zgodovinskih podatkov.
Tehnološki preboj: sonce divja, fosilci morajo na odpad
Kljub temačnim številkam inženirski svet ponuja razloge za optimizem. Od podpisa Pariškega sporazuma je rast obnovljivih virov energije presegla vse napovedi: gradnja sončnih elektrarn poteka kar sedemkrat hitreje od prvotnih ocen. Ukrepi v elektroenergetskem sektorju so emisije v povprečju že oklestili za 9 %, medtem ko so finančni instrumenti, kot so dajatve na ogljik, prinesli zmanjšanje med 5 in 13 %.
A zgolj sončne celice na strehah ne bodo dovolj. Scenarij z vrnitvijo temperature zahteva naslednje radikalne premike:
Utrojitev zmogljivosti elektrike iz obnovljivih virov do leta 2035 ter 4,5-kratno povečanje do leta 2040 v primerjavi z letom 2025.
Zmanjšanje rabe premoga v oskrbi z energijo za 55 % do leta 2035 in za 75 % do leta 2040, pri čemer se mora proizvodnja elektrike iz premoga do 2040 popolnoma ustaviti.
Zmanjšanje porabe nafte za 15 % do leta 2035 in 30 % do 2040 ter plina za 5 % do leta 2035 in 35 % do 2040.
Okleščenje emisij metana za 25 % do leta 2035 ter za 40 % do leta 2040.
Trajno odstranitev približno 320 gigaton CO₂ iz ozračja do konca stoletja, kar ustreza osmim celotnim letom svetovnih izpustov iz leta 2024.
Poglejmo resnici v oči: ideja, da bi brez praske zvozili ovinek 1,5 stopinje, je bila že nekaj časa precej naivna politična iluzija. UNEP nam je zdaj le uradno izstavil račun za vsa pretekla desetletja odlašanja. Kljub temu pa scenarij »The Point of Return« dokazuje nekaj ključnega – inženirji, inovatorji in tehnologija so pripravljeni na reševanje problema, vprašanje je le, ali imajo politiki dovolj poguma stopiti na zavoro fosilnih goriv.
Znanost nam ne sporoča, da je svet pogorel, temveč da moramo prestaviti v višjo prestavo in sprejeti realnost: pregrevanju se ne moremo več povsem izogniti, lahko pa preprečimo, da nam raznese hladilnik. Menim, da bo prav tehnološki napredek pri obnovljivih virih in zajemanju ogljika tisti, ki nas bo na koncu potegnil iz zagate, ne pa neskončni sestanki v dragih oblekah.
Debata v živo·3 odzivov·3 FAQ·0 komentarjev
Za pošiljanje se brezplačno prijavite — vnos vam shranimo
Kdaj bi se lahko globalno segrevanje vrnilo na ali pod 1,5 °C?
Po scenariju iz poročila UNEP bi lahko segrevanje sredi stoletja omejili na 1,7–1,8 °C, nato pa ga do leta 2100 znižali na ali pod 1,5 °C glede na predindustrijsko dobo. To bi zahtevalo ostro zmanjšanje emisij in obsežne ukrepe, verjetnost za uspeh tega scenarija pa je trenutno ocenjena na okoli 50 odstotkov.
Kako hitro moramo zmanjšati izpuste, da bi bila vrnitev na 1,5 °C še mogoča?
Globalne emisije toplogrednih plinov bi morali glede na leto 2025 zmanjšati za 18 % do leta 2030, za 45 % do leta 2035 in za 69 % do leta 2040. Trenutne zaveze držav predvidevajo precej manjše zmanjšanje: za 5–8 % do leta 2030 in za 11–15 % do leta 2035.
Kateri konkretni ukrepi so potrebni za omejitev segrevanja?
Scenarij zahteva utrojitev zmogljivosti elektrike iz obnovljivih virov do leta 2035 glede na leto 2025 in popolno ustavitev proizvodnje elektrike iz premoga do leta 2040. Poleg zmanjšanja porabe nafte in plina ter emisij metana bi morali do konca stoletja iz ozračja trajno odstraniti približno 320 gigaton CO₂.
Debata v živo·3 odzivov·3 FAQ·0 komentarjev
Za pošiljanje se brezplačno prijavite — vnos vam shranimo
