22. oktober 2026 ob 06:31·3 min branja·238 ogledov
Konec prepovedi bencinskih avtomobilov leta 2035? Evropska unija popušča in odpira vrata hibridom ter zelenemu jeklu
Evropska unija se umika od absolutne prepovedi bencinskih in dizelskih motorjev po letu 2035 ter uvaja nov kompromis z 87,5-odstotnim znižanjem izpustov.
Kompromis še ni veljavna zakonodaja; do konca postopka formalno velja zakon iz leta 2023 s 100-odstotnim znižanjem izpustov do leta 2035.
2
Cilji veljajo za povprečne izpuste celotne prodane palete posameznega proizvajalca, ne za vsak avtomobil posebej.
3
Predlog proizvajalcem omogoča, da do 7,5 odstotka nadomestijo z uporabo nizkoogljičnega oziroma zelenega jekla, proizvedenega znotraj Evropske unije.
4
Za leto 2030 ostaja predviden 55-odstotni rez izpustov osebnih vozil, cilj za dostavna vozila pa je znižan na 35 odstotkov.
Bruseljski birokrati so se končno zazrli v realnost: absolutna prepoved motorjev z notranjim zgorevanjem do leta 2035 se pospešeno tali. Nov politični dogovor odpira nepričakovan prostor za oktane, hibride in pragmatizem.
Če ste zadnjih nekaj let poslušali politične napovedi iz Bruslja, ste verjetno dobili vtis, da bo 1. januarja 2035 na vseh bencinskih črpalkah po Evropi ugasnila luč, preostanek naših življenj pa bomo preživeli ob tihem brenčanju litij-ionskih baterij. Toda v resničnem svetu zakoni fizike, ekonomije in volja kupcev pogosto preglasijo ambiciozne uradniške načrte. Prepoved motorjev z notranjim zgorevanjem doživlja nov, izjemno opazen preobrat.
Predstavniki treh ključnih političnih skupin v Evropskem parlamentu – Evropske ljudske stranke (EPP), socialistov in demokratov (S&D) ter liberalcev Renew Europe – so dosegli kompromisni dogovor. Namesto neizprosnega 100-odstotnega znižanja izpustov CO₂, sprejetega leta 2023, nov predlog določa, da morajo proizvajalci povprečne izpuste novih osebnih avtomobilov do leta 2035 zmanjšati za 87,5 odstotka glede na izhodiščno raven iz leta 2021.
Od nerealnih stotih odstotkov do bruseljske streznitve
Spomnimo se poti do tega preobrata. Leta 2023 potrjena zakonodaja je zahtevala neizprosen 100-odstotni rez izpustov iz izpušnih cevi novih osebnih in lahkih gospodarskih vozil do leta 2035. To je v praksi pomenilo popolno ukinitev prodaje novih bencinskih, dizelskih in celo klasičnih hibridnih avtomobilov. Pritisk avtomobilske industrije ter vlad industrijsko močnih držav, predvsem Nemčije in Italije, pa je decembra 2025 Evropsko komisijo že prisilil v prvi umik – predlagali so omilitev cilja na 90 odstotkov z možnostjo kompenzacij.
Zadnji parlamentarni kompromis gre še korak dlje. Določa 87,5-odstotno znižanje za osebna vozila, pri čemer lahko proizvajalci do 7,5 odstotka nadomestijo z uporabo nizkoogljičnega oziroma tako imenovanega zelenega jekla, proizvedenega znotraj Evropske unije. S tem želi zakonodajalec hkrati rešiti del domače avtomobilske ponudbe in podpreti evropsko težko industrijo.
»Politični načrti so čudovita stvar, dokler ne trčijo ob neizprosna dejstva industrije, dobavnih verig in denarnic kupcev.«
Kaj to pomeni za avtomobile z notranjim zgorevanjem?
Cilji ne veljajo za vsak posamezen avtomobil, temveč predstavljajo flotno povprečje izpustov CO₂ celotne prodane palete posameznega proizvajalca. To proizvajalcem omogoča taktično ravnotežje:
Priključni hibridi in podaljševalniki dosega: Ti pogoni dobivajo povsem novo življenjsko dobo po letu 2035, saj združujejo električni doseg z zanesljivostjo bencinskega motorja.
Prostor za visokozmogljive ikone: Proizvajalci bodo lahko ob visoki prodaji brezemisijskih električnih modelov še naprej ponudili omejene serije športnih modelov z zvočno kuliso bencinskega motorja.
Prilagoditev prehodnih ciljev za leto 2030: Za osebna vozila ostaja predviden 55-odstotni rez, medtem ko je cilj za dostavna vozila znižan na 35 odstotkov (prejšnji predlog Komisije je predvideval 40 odstotkov).
Večletna prožnost: Proizvajalcem bodo na voljo večletna obdobja usklajevanja ter ugodnosti za manjša, cenovno dostopnejša električna vozila.
Je zakon že dokončno sprejet?
Čeprav je smer jasna, kompromis treh vodilnih parlamentarnih skupin še ni dokončno zapisan v veljavno zakonodajo. Predlog morajo formalno potrditi pristojni odbori in plenarno zasedanje Evropskega parlamenta, nato pa sledijo še pogajanja z državami članicami. Do zaključka tega postopka formalno še vedno velja prvotno določeni zakon iz leta 2023, vendar je politično sporočilo neizpodbitno: popolnega izbrisa batnih motorjev ne bo.
Pogled v prihodnost: Tehnologije ne ustavljajo politični odloki
Ta politični manever nikakor ni poraz elektrifikacije – kvečjemu je rešilni pas in podaljšek za evropske proizvajalce, ki so zaspali pri prehodu v novo dobo. Če smo iskreni, električni avtomobili niso prihodnost zato, ker tako narekuje Bruselj, temveč zato, ker gre preprosto za superiorne tehnološke izdelke. Zaradi bliskovitega navora, radikalno boljše energetske učinkovitosti in dejstva, da gre za napredne računalnike na kolesih, je smer razvoja nepovratno začrtana.
Odpiranje vrat hibridom po letu 2035 je v resnici pragmatičen kompromis za ohranitev delovnih mest in mehkejši prehod infrastrukture, ne pa vrnitev v preteklost. Ko bo leta 2036 kupec stopil v avtomobilski salon, odločitev ne bo več stvar zakonske prisile, temveč logike: zakaj bi kupovali zapleten, drag za vzdrževanje in tehnološko zastarel hibridni sklop, ko pa je električna platforma svetlobna leta spredaj? Bruselj lahko kupuje čas, vendar tehnološke evolucije ne more ustaviti. Prihodnost je neizogibno električna.
Debata v živo·3 odzivov·3 FAQ·0 komentarjev
Za pošiljanje se brezplačno prijavite — vnos vam shranimo
Ali bom po letu 2035 še lahko kupil nov avtomobil z bencinskim motorjem?
Po opisanem predlogu bi po letu 2035 ostal prostor za priključne hibride, vozila s podaljševalniki dosega in omejene serije bencinskih športnih modelov. To bi proizvajalcem omogočala dovolj visoka prodaja brezemisijskih električnih vozil, saj bi se cilji izpustov računali za celotno prodano paleto, ne za vsak avtomobil posebej.
Ali je omilitev prepovedi za leto 2035 že dokončno sprejeta?
Ne, kompromis parlamentarnih skupin še ni veljavna zakonodaja. Predlog morajo potrditi pristojni odbori in plenarno zasedanje Evropskega parlamenta, nato sledijo pogajanja z državami članicami; do zaključka postopka formalno ostaja v veljavi zakon iz leta 2023.
Kako bi morali proizvajalci po novem predlogu zmanjšati izpuste avtomobilov?
Povprečne izpuste novih osebnih avtomobilov bi morali do leta 2035 zmanjšati za 87,5 odstotka glede na leto 2021, namesto za prvotno zahtevanih 100 odstotkov. Do 7,5 odstotka bi lahko nadomestili z uporabo nizkoogljičnega oziroma zelenega jekla, proizvedenega v Evropski uniji.
Debata v živo·3 odzivov·3 FAQ·0 komentarjev
Za pošiljanje se brezplačno prijavite — vnos vam shranimo
