Ve Slovinsku byly v Julských Alpách vztyčeny první lavinové informační tabule. Návštěvnost hor v zimě v posledních letech dramaticky vzrostla. Mnozí z nich jsou docela odvážní a nejsou to jen extrémní sportovci. Na kopce v zimě vyrážejí alpinisté, pěší turisté, sněžníci, lyžaři na výletech, freerideři a jsou mezi nimi i rodiny s malými dětmi. Ale hory jsou nebezpečné. Zvlášť v době, kdy se kopce bělají a číhá na nich lavinové nebezpečí. Příliš často toto nebezpečí ignorujeme s tím, že se nám to už nemůže stát. Proto nevíme, co dělat, když nás skutečně překvapí lavina. Tyto desky vám mohou zachránit život!
Nevarnost proženja snežnih plazov je v zimah, bogatih s snegom, velika. A to predvsem zadnja leta ne ustavi številnih obiskovalcev gora, da se tudi v zimskih mesecih množično ne bi podali v hribe. Kolikor je pozimi narava nevarna, je namreč tudi privlačna in s pobeljenimi vrhovi kot sirena vabi v objem. Obiskovalci pa so pogosto naivni in niso pripravljeni na pasti, ki jih skriva narava. Snežni plazovi predstavljajo resno grožnjo, ki pa se je vse premalo zavedamo. Zato so člani ljubljanskega športnega društva Freeapproved v sodelovanju s športno trgovino ActionMama na najbolj obiskanih izhodiščnih točkah za zimske izlete v Triglavskem narodnem parku namestili plazovne informacijske table.
Prvi sta zrasli na Pokljuki (na Rudnem polju), kmalu jima sledijo še tri take table, in sicer v dolinah Tamar in Krma a na smučišču Vogel. Z njimi želijo dvigniti raven ozaveščenost zimskih obiskovalcev gora ter jim omogočiti prepoznavanje plazovne nevarnosti.
PŘEČTĚTE SI VÍCE: Triglav už není vysoký 2864 metrů! Podle nového opatření...
Anže Čokl, alpinist, alpinistični inštruktor, snemalec, fotograf, govornik, inženir, potapljač, pilot, večni avanturist ter alfa in omega projekta, je o akciji dejal: ”S postavitvijo plazovnih informacijskih tabel želimo povečati varnost obiskovalcev, zmanjšati število nesreč in s tem tudi posredovanj članov gorske reševalne službe, ki v plazovitih razmerah še bolj kot sicer ogrožajo svoje življenje.”
A kaj piše na plazovnih informacijskih tablah? Na njih lahko preberemo, v katerih okoliščinah se snežni plaz sproži in kako lahko sami prepoznamo plazovno nevarnost. Poznavanje okoliščin za nastanek snežnih plazov ter opazovanje okolice med gibanjem v gorah namreč pomembno zmanjšata ogroženost pohodnikov, alpinistov, turnih smučarjev. Tovrstno znanje je lahko ločnica med življenjem in smrtjo. Na tabli je nameščena tudi naprava za preverjanje delovanja lavinske žolne.
Freeapproved si bo prizadeval, da bi plazovne informacijske table v prihodnje postavili tudi na drugih priljubljenih slovenskih gorskih zimskih izhodiščih.
“Snežni plaz je najbolj zahrbtna zimska nevarnost v gorah. Ogrozi nas lahko med hojo, sankanjem, smučanjem ali vožnjo z avtomobilom in to po zasavskih travnikih ali po najbolj strmih gorskih stenah, podnevi in ponoči, v soncu in megli. Najboljša zaščita pred snežnim plazom je poznavanje snežnih razmer, v katerih se lahko sproži snežni plaz, in prepoznavanje znakov nevarnosti na izletu. S plazovnimi informacijskimi tablami želimo delček znanja ponuditi tudi manj izkušenim obiskovalcem gora,” razlaga geolog Jaka Ortnar.
Galerija – zrasle prve plazovne informacijske table v Julijskih Alpah:
Více informací:
anzecokl.com
