Kaffe - en mørk drik, der lysner vores dage med sin aroma, og hver kop tilfører ny energi. De fakta om kaffe, som du kender indtil videre, er nok af mere praktisk karakter: du drikker den med eller uden mælk, bitter eller med sukker. Vi præsenterer dig for 10 utrolige fakta om dets medicinske virkninger, historie og drift, som vil inspirere dig så meget, at du vil drikke den næste kop med endnu større tilfredshed. Men du kan begynde at nippe til det nu... mens du læser.
1. Kava je v resnici sadje.
Kavna zrna se namreč skrivajo v notranjosti rdečih jagod, ki rastejo na drevesu, so užitne in po videzu spominjajo na češnje.
2. Kava je bila odkrita zahvaljujoč veselim plesočim kozam.
Po legendi naj bi se odkritje kave zgodilo v Etiopiji, kjer je pastir opazil, da njegova čreda kozic vsakič, kadar prežvekuje zanimive rdeče jagode z drevesa, postane neverjetno energična in živahna. Tako je kavne jagode poskusil tudi sam in ugotovil, da ob tem postane skoraj tako evforičen kot njegove plesoče koze.
3. Prva spletna kamera na svetu je bila narejena zaradi kave.
Prvo spletno kamero na svetu so leta 1991 uporabili znanstveniki na univerzi v Cambridgu prav zaradi kave. Kamera je namreč snemala posodo s kavo, znanstveniki pa so na posnetku na računalniku lahko preverili, ali je v loncu še kaj čudežne tekočine. Tako so si prihranili nepotrebno hojo in razočaranje, ko bi se v svoje kabinete vrnili s prazno skodelico.
4. Kavo so ljudje originalno žvečili, ne pili.
Najstarejša plemena v Afriki so kavo konzumirala tako, da so strli kavne jagode, jim dodali nekaj živalske maščobe in iz tega naredili majhne kroglice, nabite z energijo, ki so jih prežvečili v ustih. Kava je tako postala pijača šele okoli leta 1000 pred našim štetjem.
5. Kava je bila v evropskih državah večkrat prepovedana.
Nad kavo v preteklosti vladarji evropskih držav niso bili pretirano navdušeni. Tako je v Veliki Britaniji leta 1675 kralj Charles prepovedal vse kavarne, saj je sumil, da se v njih zbirajo ljudje, ki proti njemu kujejo zarote. Še v 18. stoletju pa so bile vlade prepričane, da kava spodbuja radikalno razmišljanje in tako so leta 1746 na Švedskem prepovedali tako kavo kot kavne pripomočke kot so skodelice in krožnički.
6. Instantno kavo je izumil George Washington.
Toda ne tisti George Washington, na katerega ste pomislili vi. Leta 1906 jo je izumil ameriško-belgijski izumitelj George Washington, na začetku pa so zanjo trdili da je bolj zdrava, saj naj bi vsebovala drugačno dozo kofeina kot navadna kava. To seveda ni držalo, bila pa je tudi groznega okusa – dobra instantna kava je nastala šele kakšnih 50 let kasneje.
7. Največ kave na svetu popijejo na Finskem, Slovenci pa smo na 13. mestu.
Najbolj polni kofeina so Finci. Povprečen Finec na leto zaužije kar 12 kg kave, Slovenci, ki smo na svetovni lestvici na 13. mestu, pa v povprečju zaužijemo 5,8 kg kave na osebo na leto. Svetovno povprečje je 1,3 kg kave na osebo na leto. Na splošno največ kave zaužijejo na severu Evrope: na prvih šestih mestih po količini zaužite kave na svetu so poleg Finske še Norveška, Islandija, Danska, Nizozemska in Švedska.
8. Kava naj bi vsebovala hranilne snovi, potrebne za življenje.
Samo ena skodelica kave vsebuje 11% priporočene dnevne doze riboflavina (vitamina B2), 6% pantotenske kisline (vitamina B5), 3% priporočene dnevne doze kalija in mangana ter 2% priporočene dnevne doze magnezija in niacina.
9. Redno pitje kave naj bi pomagalo preprečiti Alzheimerjevo bolezen in demenco.
Kar nekaj znanstvenih raziskav je pokazalo, da imajo ljudje, ki redno pijejo kavo, kar 65% manjšo možnost, da bodo dobili Alzheimerjevo bolezen, ki pripelje do demence.
10. Kava naj bi izboljšala vašo aktivnost med telovadbo in pomagala pri hujšanju.
Številne študije so pokazale, da se ljudje, ki pred športno aktivnostjo spijejo skodelico kave, odrežejo veliko bolje in telovadijo z večjo zmogljivostjo kot navadno. Prav tako kofein poveča delovanje metabolizma s 3% na kar 11% in je tako ena redkih sestavin, ki dejansko poveča kurjenje maščobe.
