Litteraturen, som vi kender den fra gymnasiets skriveborde, dækker alt fra Shakespeare til de victorianske romantikere. Vi lærer om europæiske og amerikanske modernister og postmodernister, men ordet bruges næsten aldrig om forfattere af asiatisk oprindelse. Derfor har vi udvalgt 12 af dem, du bør læse her.
Z njihovo bogato kulturo in zgodbami o kitajskih delavcih na tirnicah v 19. stoletju, filipinskih delavskih migrantih leta 1930 in naprej, imigrantih, ki so ubežali kitajskemu komunističnemu režimu in tistih, ki so se rodili izven svoje matične države in z distance opazujejo vrednote Vzhoda, bi jih morali uvrstiti na bralne sezname že veliko prej.
Besede teh dvanajstih avtorjev, ki bodo z vami delili zgodbe osebnega boja za preživetje, civilnih nemirov, kulturnih šokov in asimilacije, predsodkov, izločenosti in razponih med tradicijo ter modernim načinom življenja, vam bodo obogatile ne le bralni seznam, temveč tudi zavedanje.
1. Carlos Bulosan, America Is in the Heart
Delno avtobiografski roman objavljen leta 1946 je eden prvih, ki se posveti tematiki azijsko-ameriških odnosov. Bulosan pripoveduje o svojem življenju, ki se začne na kmetiji na Filipinih in nadaljuje v ZDA, kjer trpi ob predsodkih in zlorabah kot migrantski delavec.
2. Maxine Hong Kingston, Bojevnica
Proza govori o ženski iniciaciji, predvsem o punci, pripovedovalki, ki se postopno otresa rigidne vzgoje, tradicionalnega patriarhalnega bontona in utesnjujočih življenjskih pravil, ki so preživela pet tisočletij in so zdaj, v novi domovini, na zahodni ameriški obali, relikt in ovira.
3. Amy Tan, The Joy Luck Club (Klub srečnih žensk)
Tanin najbolj prodajan roman s filmsko adaptacijo, je bržkone tudi najbolj znan. Zgodba, ki temelji na kitajski igri Mahjong, se poglobi v razmerje med materjo in hčerjo skozi štiri različne kitajsko-ameriške družine, ki živijo v San Franciscu. Kot roman Bojevnica, tudi ta raziskuje ohranitev priseljenske identitete in prenašanje družinskih zgodb med generacijami.
4. Jhumpa Lahiri, The Namesake
Lahirina zbirka kratkih zgodb Tolmač tegob je osvojila Pulitzerjevo nagrado za leposlovje leta 2000. Njen prvi roman The Namesake raziskuje podobne teme, kot so nasprotujoča si čustva ob osamljenosti in nezadovoljstvo z lastnim kulturnim ozadjem. Zgodba sledi bengalskemu paru, ki se preseli v ZDA in njunemu že v Ameriki rojenemu sinu, Gogolju. The Namesake odlično ujame dejstvo, da je prepad med sprejemanjem preteklosti in vključitvijo v prihodnost globok in nevaren.
5. David Henry Hwang, FOB
Hwang, ki je najbolj znan po svoji nagrajeni igri M. Butterfly, v delu FOB izpostavlja napetosti med Azijci, rojenimi v Ameriki (“ABC’s” – American Born Chinese) in tistimi, ki so pred kratkim imigrirali (“FOB’s“ – Fresh off the Boat). Skozi edine tri karakterje, se avtor sprašuje, koliko lastne identitete se prenese od prednikov in koliko se je oblikuje skozi okolje.
6. Lan Samantha Chang, Hunger: A Novella and Stories
LÆS MERE: 15 knjižnih klasik, ki bi jih moral prebrati vsak zemljan
Changin prvenec je roman sestavljen iz petih kratkih zgodb, ki raziskujejo svet neizpolnjenih sanj, uspehe in ambicije ter sprejetost. Skozi čudovito prozo zgodba izpostavi surova čustva priseljenskih družin, od kitajskega para, ki se preseli v Iowo in pušča za sabo vsako sled njune kulture, do očeta, ki z uničujočo prisilo projektira svoje sanje na njegove hčere.
7. Haruki Murakami, Norveški gozd
Murakamijev roman o osamljenosti, odraščanju, iskanju upanja in ljubezni je žalosten. Prav lahko bi se “zgodil” danes ali jutri, ko je iskanja nemogočega in izgubljenega še več. Iskanje izgubljenega časa in izgubljene Japonske? Norveški gozd je izšel leta 1987, ko je bil Haruki Murakami star 38 let. Samo na Japonskem so prodali več milijonov izvodov, Murakami pa je v očeh mladih Japoncev postal junak.
8. Gish Jen, Typical American
Temno duhovit roman sledi Lai Fu Changu, malomarnemu in impulzivnemu kitajskemu priseljencu, ki pride v ZDA leta 1947, da bi spisal doktorat. Kmalu si ustvari družino v New Yorku s svojo sestro in njenim prijateljem in jima nehote grozi s finančnim propadom, medtem ko lovi ameriške sanje.
9. V.V. Ganeshananthan, Love Marriage
Ganeshananthanov prvenec iz leta 2008 se osredotoča na generacije in njihove zakone v raztrgani šrilanški družini, vključno z dogovorjenimi zakoni og zakoni iz ljubezni. Prva ameriška generacija je razklana med tradicijo njenih prednikov in pričakovanji moderne družbe, ko izve za obsežno zgodovino svoje družine. Ali bo preteklost definirala sedanjost?
10. Ha Jin, Čakanje
Ha Jin, pisatelj in pesnik, je leta 1985 zapustil rodno Kitajsko in se preselil v ZDA, kjer kot profesor angleščine na bostonski univerzi živi še danes. Venter (1999), njegov drugi roman, je zgodba o ljubezni in sponah, ki jih lahko za posameznika predstavljata na eni strani tradicija in na drugi strani politični red. Izid knjige je na Kitajskem prepovedan, ker naj bi določeni opisi zrcalili represivnost tamkajšnjega sistema.
11. Chang-Rae Lee, Native Speaker
Leejev prvi roman objavljen leta 1995, govori o korejsko-ameriškem industrijskem vohunu, ki se je zataknil med svojimi korejskimi koreninami in njegovo ameriško identiteto. Zgodba prikazuje njegove uspehe in padce tako na delu in v zakonu, kot tudi v očetovski vlogi. Zaradi njegove stroge vzgoje skriva svoja čustva – lastnost, ki mu koristi kot vohunu, manj pa v zakonu in v odnosu s sinom.
12. Tao Lin, Taipei
Linova postmodernistična dela redko prikazujejo popolnoma asimilirano raso, a njegov delno avtobiografski roman vključuje ravno to. Zgodba, postavljena v sedanjost, sledi Paulu, ki je na poti iz New Yorka v Taipei na Tajvanu, da se sooči s koreninami svoje družine. Tako kot Linova druga dela, npr. Eeeee Eee Eeee, je tudi to meditacija o dvomih v resnico in kaj pomeni biti živ danes.
