For et par dage siden kørte jeg gennem Vrhnika. Som passager har jeg ikke en køreprøve. ("Sig whaaaat?!"). Jeg føler mig i øvrigt ikke rigtigt fortabt, jeg bruger en cykel og en "pedHonda" eller bedre sagt mine to ben.
No, da se vrnem k prvi zgodbi. Na svoji desni opazim nekaj ljudi, ki se zbirajo okoli kipa Ivana Cankarja. Potem vidim gospoda, ki stoji ob kipu in bere zbranim okoli njega. Predvidevam, da kakšno Cankarjevo delo. Mimo pa šviga pločevina in ni ga junaka, ki bi zavil in ustavil ter se pridružil »množici«, ki bi jo preštela na prste obeh rok. Še v istem trenutku postanem žalostna. Zakaj? Pripadam namreč generaciji (ali pa sem vsaj sama takšna), ki je brala. Knjige, ne pa spletnih portalov. Bila sem pravi bog Orm. V knjižnici sem bila namreč vsaj trikrat na teden. Prostovoljno. Knjige so bile moja duševna hrana in večerna molitev. In še danes lahko rečem, da so bile te knjige nekaj najboljšega, kar se mi je zgodilo v življenju. Če sem se morda včasih zmrdovala, češ, kdo bo pa to bral, danes vem, da je imela prav takšna literatura največji doprinos k osebni rasti in ustvarjalnosti. In zato vam polagam na srce: vzemite si čas za kakšno knjigo, za tisto s trdimi ali mehkimi platnicami. Ne bo vam žal.
V naši novi številki revije vam želimo pokloniti pobeg v najbolj barvite kraje na svetu, tako barvite, da ne boste verjeli svojim očem. Blagor vam, če ste imeli kakšnega med njimi že priložnost obiskati. Pobrskali smo za najbolj modnimi moškimi kopalkami za to poletje in za najbolj vročo sladolednico ta hip. Peljemo vas tudi na zmenek s kinom og na urbani festival, kjer bo kar pokalo od ustvarjalnosti. Zdaj pa hitro v odkrivanje urbanih novosti, ki bodo naredile to pomlad še kako dolgo in vročo.
Lucia Marko,
redaktør
Instagram: lucymarko
E: lucija.marko@citymagazine.si
