Selvom videnskaben forsøger at forklare, hvorfor vi forelsker os i nogen, og hvilke egenskaber der spiller den største rolle, forbliver kærlighed og forelskelse et af de største mysterier i vores eksistens. Hvem vi vælger som vores partner kan også sige meget om os selv. Ved du, at din partners egenskaber siger noget om dig?
Kdo ve, zakaj se v resnici zaljubimo v nekoga? So za metuljčke v trebuhu krive njene prodorne oči? Morda njegov smisel za humor? Ali pa njen prikupen način govora?
Čeprav si na vse pretege poskušamo razložiti ljubezen, jo je težko spraviti v dovolj majhen okvir, da bi jo lahko pravično in zanesljivo raziskovali. Vseeno pa so takšni poskusi razlage ljubezni zelo zanimivi ‒ kot te lastnosti tvojega partnerja, ki lahko veliko povedo tudi tebi.
Podoben videz
Nekaj študij je dokazalo, da si pogosto izberemo osebo, ki nam je po videzu nekoliko podobna. To se pogosto zgodi pri ljudeh, ki menijo, da so oni sami privlačni – tako jih tudi privlačijo ljudje, ki so jim podobnejši, kot pa ljudje, ki so videti popolnoma različno.
Zanimivo je tudi to, da naj bi po znanstvenih ugotovitvah ljudje izbrali osebe, ki so v podobni “coni pivlačnosti”.
Čustven ali racionalen?
Domnevno se ljudje v partnerstvu pogosto dopolnjujemo v čustvenosti in racionalnosti. Če je tvoj partner čustven, naj bi bil ti bolj racionalen, in obratno. Drži tudi pri vama?
Razlika v višini
Moški ob zelo majhni ženski naj bi bil videti močnejši, mišičast in pogumen, ob ženski, ki je višja od njega, pa uspešnejši in samozavestnejši, pravi znanost. Če imaš nizkega partnerja, želiš zanj skrbeti. Od visokega partnerja pa pričakuješ, da bo on zate skrbel in ti posvečal pozornost.
Domače živali
Glede na rezultate številnih anket je ženskam pogosto odločilni faktor tudi to, ali ima moški domačo žival. Če je ima, je v očeh ženske takšen moški veliko bolj resen in zanesljiv. Ženske, ki imajo ljubljenčka, pa so v očeh moških nežne, ljubeznive in pripravljene za resno zvezo.
Podoben je tvojim staršem.
Že pred približno 100 leti je oče psihoanalize, Sigmund Freud, razvil hipotezo, da si pogosto izberemo partnerja, ki je podoben našemu staršu nasprotnega spola. In tega mnenja so tudi sodobni znanstveniki, ki med drugim trdijo tudi to, da bo otrok starejših staršev verjetno nekoč imel starejšega partnerja.
Komplementarno ego stanje
Ifølge transakcijsko psihoanalizo se naša ego struktura deli na tri ravni: en voksen, et barn og starša. V različnih situacijah se odzivamo iz različnega ego stanja, vendar pa večino časa prevladuje eno stanje. V partnerskih odnosih je tako pogosto opaziti, da če pri enem prevladuje ego stanje starša (ukazuje; si drugega podreja;pretirano skrbi za drugega …), se drugi pogosto vede kot otrok.
