Hvis du tror, at hvert organ i den menneskelige krop har sin egen mening, og livet er svært uden det, tager du fejl. Nogle vækster er kun et resultat af evolution, og vi har ikke engang brug for dem.
Dorsa Amir, ki obiskuje Boston College, je trenutno v fazi podoktorskega izobraževanja. Med svojim študijem se osredotoča na evolucijo človeka, ki ga po njenem mnenju lahko označimo za pravi naravni zgodovinski muzej.
Pred kratkim je s svojimi sledilci na družbenem omrežju Twitter delila izsledke svojega dela, ki je temeljilo na preučevanju evolucijskih ostankov, vidnih na človeku.
Udvikling je rast nekaterih delov človeškega telesa ustavila, še preden so se razvili do konca. V to kategorijo se med drugim uvršča rep, kakor tudi nekateri drugi izrastki. Ali vas zanima, kateri?
Dolga dlanska mišica
Če roko položite na ravno površino in se z mezincem dotaknete palca, boste pod zapestjem opazili dolgo dlansko mišico, ki je ljudem nekoč pomagala pri plezanju po drevesih. 14 % svetovne populacije te mišice nima.
Darwinov vozliček
Ušesna izboklinica, imenovana Darwinov vozliček, je pri človeku najpogosteje obrnjena navznoter, pri živalih pa nazven. V preteklosti je sodelovala pri premikanju ušes. Do danes smo razvili nadvse gibljiv vrat, zato je več ne potrebujemo.
Rep
Rep je človeku pomagal pri lovljenju ravnotežja in premikanju med drevesi. Človeški zarodek ga sicer v zgodnjih fazah razvoja še vedno razvije, a ga uniči že pred rojstvom.
Guba očesne veznice
Ste se kdaj spraševali, kakšna je vloga rožnate tvorbe ob robu vašega očesa? Guba očesne veznice je nekoč delovala kot tretja veka, kar lahko še danes opazimo pri nekaterih živalih.
Kurja polt
Vsem dobro poznana ‘kurja polt’ nastanezaradi mraza ali groze. Organizem s pokonci stoječimi dlakami ustvari dodatno plast za ogrevanje telesa.
Prijemalni refleks
Če svoj prst položite v dojenčkovo dlan, ga bo ta poskusil prijeti. Refleks smo prevzeli od naših prednikov. Mladiči primatov so se med premikanjem na ta način oklepali svojih staršev.
Mere information:
twitter.com
