Livet er hårdt og kompliceret. Men hvis vi indser, at det simpelthen ikke er muligt at have absolut alt, og vi vænner os til mindre og større nødvendige ofre, mens vi flittigt gentager mottoet "fremskridt, ikke perfektion" i vores hoveder, kommer vi hurtigt til den erkendelse, at i livet i i virkeligheden kan vi kun kontrollere 7 ting. Med vedholdenhed kan vi hurtigt gøre disse til en vane.
1. Lahko ozavestimo dihanje.
Vdih, izdih, vdih, izdih – na ‘’repeat’’. Kdaj smo nazadnje dihali tako, da smo čutili, kako se nam pri tem razširijo prsi in kako nas zrak napolnjuje z mirom? Dihanje, ki je najbolj osnovna lastnost vsakega živega človeka, se lahko s tem, da mu namenimo več pozornosti, iz popolnoma samoumevnega procesa spremeni v orodje, s pomočjo katerega se lahko v vsakem trenutku iz stresne situacije ‘’prizemljimo’’ in v sebi poiščemo oazo miru.
2. Lahko smo prijazni do sebe – sploh z besedami.
Večino časa se sploh ne zavedamo, da se v glavi ves čas pogovarjamo sami s sabo, še manj pa se zavedamo, kolikokrat si pripovedujemo negativne stvari. S sabo bi morali (še posebej v težkih trenutkih) govoriti tako, kot bi govorili z otrokom ali pa najboljšo prijateljico v stiski: s sočutjem, z veliko mero odpuščanja in s prijaznimi, tolažilnimi besedami. Imejmo se radi.
3. Lahko se učimo hvaležnosti.
Vsak izmed nas bi si moral zadati cilj večkrat dnevno reči hvala – bližnjim, neznancem, življenju ali pa kar samemu sebi. Če se lahko naučimo biti hvaležni tudi za tiste težke šole, ki niso v veselje nikomur, dosežemo to, da vsak dan zaspimo srečni, saj vemo, da nas življenje vodi po točno tisti poti, ki je najboljša za nas.
LÆS MERE: 10 træk ved gode lyttere
4. Lahko spoznavamo govorico svojega telesa.
Psihologinja Amy Cuddy v slavnem Ted govoru govori o tem, kako se naša mentaliteta spremeni že, če se postavimo v drugačno držo in zavzamemo drugo pozo. Vzravnanost in močna drža (recimo z rokami v bokih in nogami narazen, da zavzamemo veliko prostora) v našem telesu nižata nivo stresnega hormona kortizola in zvišata testosteron, ki nam daje en følelse af selvtillid.
5. Lahko razgibavamo telo in možgane.
Vsakodnevna fizična aktivnost ima neverjetne učinke na naše počutje – tudi, če se nam upira, ker smo bolj lene narave. Vsaj 20-minutno aktivno razgibavanje na dan deluje antistresno in veča našo kreativnost. Ob vsem teku in fitnesu pa ne smemo pozabiti, da telovadmo potrebujejo tudi naši možgani. Križanke, sudokuji, kvalitetno čtivo in poglobljena meditacija so samo nekateri načini, s pomočjo katerih bodo naši možgani vitalni tudi, ko bomo veliko starejši.
6. Lahko jemo zdravo in kvalitetno.
Hitra, nezdrava prehrana diši in izgleda omamno, toda če pozorno poslušamo svoje telo, je naše počutje po uživanju takšne hrane vedno precej klavrno. Priprava zdravih obrokov nam morda res vzame več časa in energije, toda telo, napolnjeno s kvalitetnimi živili, nam bo na dolgi rok, ko bo sijalo od zdravja, energije in dobrega počutja, še kako hvaležno. Pregovor ‘’si, kar ješ’’, še kako drži.
7. Lahko se naspimo.
Morda se nam spanje zdi zapravljanje časa. Morda smo bolj nočne ptice. Morda slabo spimo. Ne glede na vse: spanec je ključen. Telo se med spanjem regenerira in od spanja je najbolj odvisno, kako produktiven bo naš jutrišnji dan. Da pa bo naš spanec resnično globok in da se bomo zbujali polni energije, je pomembno da vzpostavimo rutino, pri kateri se v posteljo odpravimo vsak dan ob isti uri, brez izjem.
Tilpasset og tilpasset fra:
www.greatist.com
