Corona-epidemien har stor indflydelse ikke kun på den økonomiske situation, men også på folks mentale sundhed. Det har ændret vores liv til gode på alle områder, men frem for alt har det ændret de unges liv.
Na prvi pogled se sicer to mogoče ne zdi velik problem, a vendar je druženje in socializacija pomemben del odraščanja mladostnikov. Od vsakodnevnega preživljanja časa v šoli so bili kar naenkrat primorani ostati doma – se šolati na daljavo, čez noč so ostali brez druženja z vrstniki, športnih treningov itd. Njihova življenja so se preselila v domove med štiri stene. Vse te spremembe so močno vplivale na njihovo duševno in telesno zdravje.
Raziskava je pokazala, da je kar 72% mladih šolanje na daljavo označilo za manj učinkovito. Predvsem so imeli težave z razumevanjem učne snovi, načrtovanjem in organizacijo dela. Počutili so se obremenjeni s šolskim delom in vse to jim je jemalo motivacijo za dobro opravljeno delo. Večina se je strinjala, da jim je manjkal stik z vrstniki. Šola je namreč institucija, ki je prevzela marsikatero nalogo družin, zato so se težave ob njenem zaprtju še toliko bolj povečale.
Pri večini mladih se je pojavih strah, občutek nemoči, nespečnost, otožnost in samota. Pri mladostnikih so njihovi vrstniki včasih pomembnejši za zdrav razvoj kot družina sama. Vrstnike potrebujejo, da razvijajo razum, dosegajo svoje meje, pridobivajo tekmovalnost in se tudi prvič zaljubijo. Tehnologija jim v tem času sicer delno pomaga, vsekakor pa vsega tega ne more nadomestiti.
Kot kažejo raziskave je epidemija prizadela tudi njihovo telesno zdravje. Prenehali so se ukvarjati s vsakodnevnimi fizičnimi aktivnostmi (športni treningi, fitnes), spremenile so se njihove prehranjevalne navade, saj so jedli več kot običajno. Posledica tega pa so nakopičeni kilogrami ter dodaten padec motivacije in samopodobe.
Vse to so zagotovo pomembna, v veliki meri tudi zaskrbljujoča dejstva o tem, kako se je enoletno življenje s koronavirusom dotaknilo njihovih področij.
Nekaj nasvetov, kako mladostniku pomagati v času epidemije
Forståelse – dovolite jim, da izrazijo svoje mnenje, poslušajte jih.
Support – dajte jim vedeti, da jim stojite ob strani in jih podpirate.
Erfaring – delite svoje izkušnje in omenite kako situacija vpliva na vas, ostanite pozitivni.
En samtale – ne pozabite jih vprašati, kako se počutijo in kako oni doživljajo novo realnost.
Načrtovanje dneva – pomembno je, da vnaprej pripravi načrt, kaj početi, koliko časa: učenje, branje snovi.
Fysisk aktivitet – vzeti si čas za telesno aktivnost, bodisi je to sprehod ali telovadba v dnevni sobi.
Sprostitev – vzeti si čas za sprostitev ob branju knjige, poslušanju glasbe, petje, karkoli, ki pomaga pri sprostitvi.
Vzdrževanje kvalitetnih odnosov na daljavo – tudi, če svojih prijateljev ne vidi vsak dan, si lahko vzame nekaj časa, jih pokliče in se z njimi pogovarja.