Barbie – et plastikikon i Da Vincis skikkelse

Naj bo presuha ali nesimetrična, poznamo jo vsi. Barbie mednarodno in Barbie po naše. Rodila se je marca leta 1959, ustvarila jo je ameriška poslovna ženska Ruth Handler, v svet pa jo je poslal ameriški proizvajalec igrač Mattel. Prvič se je v javnosti pojavila na newyorškem sejmu igrač 9. oktobra 1959, prva se je tedaj prodajala za samo tri dolarje, pred nekaj leti pa so taisto na dražbi prodali za 3.552,50 dolarja. Zoper njo so bile sprožene sodne tožbe in najverjetneje je ena najkontroverznejših igrač, ki sproža številne debate. Barbie si zares zasluži svojo zgodbo, kajne? Zato pa začnimo na začetku …

Rojstvo ikone
Ruth Handler je opazovala hčerko Barbaro pri igranju s papirnatimi lutkami in opazila, kako v njeni igri lutke vedno prevzemajo odrasle vloge. Ruth se je zavedala, da je to lahko dobra tržna niša, in s svojo idejo je odšla k možu Elliotu, soustanovitelju podjetja Matell, ki skupaj s preostalimi Matellovimi direktorji nad njo ni bil navdušen. Če je ideja za nekaj časa zamrla, je spet oživela leta 1956, ko je Ruth Handler s svojima otrokoma obiskala Evropo in v Nemčiji opazila lutko Bild Lilli. To je bilo natanko to, kar je imela v mislih že pred časom! Lilli je bila blondinka, ki je točno vedela, kaj hoče, in za svoj uspeh ni potrebovala moških. Nastala je na podlagi priljubljenega lika iz komičnega stripa v časopisu Die Bild-Zeitung. Ko se je družina Handler vrnila v Ameriko, je Ruth s kopico Lillik v naročju odločno odšla v Matell in zgodba o ikoni se je začela. Ime je dobila po Ruthini hčerki Barbari, prva je bila oblečena v zebraste kopalke, dostopna v svetlolasi ali temnolasi različici. Prve lutke so bile ustvarjene na Japonskem in v prvem letu proizvodnje so prodali 350.000 barbik. Njena podoba se je skozi leta spreminjala, najbolj očitno spremembo je doživela leta 1971, ko so njene oči prilagodili tako, da so gledale naravnost predse in nič več na stran. Skozi leta so v 150 deželah po svetu prodali več kot bilijon barbik, po Mattelovih izračunih se vsako sekundo prodajo tri.

Njeno fiktivno življenje
Barbie je verjetno ena redkih igrač (če ne edina), ki ima dovršeno fiktivno biografijo. Njeno polno ime je Barbara Milicent Roberts, njena starša sta George in Margaret Roberts iz Wisconsina. Šolo je obiskovala v New Yorku, ima romantično razmerje s Kenom Carsonom, ki se je prvič pojavil leta 1961. Ko se je leta 2004 razšla s Kenom, je prijateljevala z avstralskim surfarjem Blainom. Ima več kot štirideset domačih ljubljenčkov ‒ pse, konje, mačke, pando, celo zebro in leva. Njene kariere kažejo na to, da ženska lahko zaseda mnogo vlog v življenju. Barbie je med drugim astronavtka, zdravnica in pilotka.

”Prva Barbie se je leta 1959 prodajala za 3 dolarje, pred nekaj leti pa so taisto lutko na eBayu prodali za 3.552,50 dolarjev.”

Presuha, preblond in asimetrična
V resnici pa ni vse tako lepo kot v njenem fiktivnem življenjepisu. Barbie je skozi vso svojo zgodovino tarča kritik, saj naj ne bi bila primerna za vzorčni model, kakor jo dojemajo otroci. Ena najglasnejših kritik je ta, da promovira nerealistično podobo telesa mlade ženske, in to povečuje možnosti, da bodo mlada dekleta, ki si Barbie jemljejo za vzor, postala anoreksična. Leta 2003 so v Savdski Arabiji celo prepovedali prodajo Barbik, saj naj ne bi ustrezala islamskim idealom. Včasih se zdi, da so kritike na račun te lutke tako glasne, da zameglijo dejstva o Barbie kot kulturni ikoni. Da bi preglasila vse kritike in Barbie povrnila dostojanstvo, se je ob petdesetletnici ikone prav posebnega projekta lotila francoska umetnica Jocelyne Grivaud.

Ko umetnost preglasi kritike
”Vsa zgodba se je začela nekega novembrskega dne leta 1967.S potrpežljivostjo angela je moja mati na skrivaj pletla obleko in drobcene škorenjce za mojo Barbie. Zdi se mi, da je bilo zraven še več oblekic, toda mene so fascinirali škorenjčki z rožnato pentljo na vrhu. Potem sem odrasla. Lutka je izginila, toda v mislih sta mi ostali njena eleganca in gracioznost. In nekega dne je zaživela ideja o oživljanju veselega dela mojega otroštva.” Tako opisuje umetnica Jocelyne Grivaud povod za zanimiv projekt, ki se ga je lotila – Barbie je povezaala na dela znanih umetnikov. Kot pravi Jocelyne, Barbie pogosto kritizirajo, da je preveč blond, preveč suha, preveč ploščata, preveč ”idealno marketinška”, preveč ”to” in preveč ”ono”. Cilj, ki ga je skušala doseči s projektom, je bil ikono prilagoditi drugim predstavam. ”To je moj osebni prispevek za rojstni dan moje maskote, ki sem jo povezala z umetniki, ki jih najbolj spoštujem. Hvala njim za ustvarjanje tako intenzivnih umetnin. In hvala Ruth Handler, ki je ustvarila ta model lutke, ki me je očaral v otroštvu,” je še zapisala Jocelyne na svoji spletni strani, potem pa obiskovalcu prepustila, da se potopi v svet slavnih del, kjer je glavna igralka prav Barbie …

Od antične do sodobne Barbie
Če smo je vajeni v modernih oblekah, se tokrat Barbie predstavlja v drugačni luči. Jocelyne Grivaud je izbrala dela svojih najljubših umetnikov in kolekcija prikazuje tako moderne kot antične koncepte lepote. Med njimi nosi Barbie kraljevo vlogo Nefertiti in Da Vincijeve Mone Lise. Preslika se v podobo Neytiri iz Cameronovega Avatarja in zasede glavno vlogo na posterju Boba Dylana. Pojavi se s cigareto v roki (in bolj nasmejana) na delu Otta Dixa in na umetnini Dekle z bisernim uhanom nizozemskega slikarja Johannesa Vermeerja. Barbie se brez težav prelevi v Pop Art svet z Andyjem Warholom in njegovo Marilyn Monroe. Lahko je na naslovnici revije Vogue ali v antični Grčiji na skulpturi Venus de Milo. Med umetniki, ki jih še posebej spoštuje Jocelyne Grivaud, je fotograf Guy Bourdin. S pomočjo njegovega dela je nastala verjetno najšokantnejša podoba Barbie. Ta leži na tleh, gola, z glave pa teče potok krvi. Za Jocelyne so njegova dela osebna, močna in navdihujoča. Ob fotografiji zapiše: “Je tudi Barbie nesmrtna?”

“To je moj osebni prispevek za rojstni dan moje maskote, ki sem jo povezala z umetniki, ki jih najbolj spoštujem.” (Jocelyne Grivaud)