Barcelona - "Cool" Catalonien

A za privlačno zunanjostjo se še vedno skriva sredozemska ležernost, ki jo bomo najbolje doživeli med posedanjem na ulicah barcelonskih mestnih četrti.

Zaradi ducatov hotelov, ki se uvrščajo na sezname najbolj luksuznih, domiselno opremljenih ali se odlikujejo po izredno pozornem in ustrežljivem osebju, restavracij, ki jih vodijo svetovno priznani kuharski mojstri in sveže preoblikovani industrijski predeli, ki se spreminjajo v najbolj zaželene soseske, urbanisti in občudovalci sodobne arhitekture ne imenujejo zaman urbanističnih regeneracij mestnih predelov po vsem svetu Barcelonski model. Drugo največje špansko mesto, ki je konkreten lifting dobilo pred olimpijskimi igrami leta 1992, se kot kaže kar noče ustaviti v tekmi s časom in se svetu v vsakem trenutku  predstavlja še bolj zagnano in mladostno. A to je le del barcelonske zgodbe. Sočasno namreč obstaja druga stran mesta, tista, ki jo lahko opazujemo le v sproščenih sredozemskih mestih – kultura mesta, ki (skoraj vse leto) živi zunaj, predvsem zaživi v večernih urah, ko ulice preplavijo mladi in stari, seveda z desettisoči turistov, ki v Barceloni najdejo posrečen skupek sodobnih izzivov 21. stoletja in ležernosti, ki že stoletja vlada temu največjemu mestu na sredozemski obali.

Mesto veličastne arhitekture Čeprav Barcelono poznamo predvsem po mojstrovinah Antonija Gaudíja, sodobnika Plečnika, se povsem drugačno mesto skriva v senci Katedrale La Seu. V stavbi ob katedrali je Zgodovinski muzej mesta (Museu d´ Historia de la Ciutat), pod katerim leži Barcino − rimska Barcelona.

V srednjem veku so trgovske stojnice v predelu El Born tekmovale z renesančnimi Firencami. Cerkev svete Marije morske (Esglesia de Santa Maria del Mar), ki se kot Noetova barka dviga nad bližnjimi strehami, je ena najimpresivnejših srednjeveških biserov. Gaudíjeve domislice, polne nenavadnih barv in oblik, so v središču katalonske arhitekture 20. stoletja, a mesto se ponaša z raznovrstnimi mojstrovinami iz istega obdobja: nora koncertna dvorana Palau de la Música Catalana je delo katalonskega čudežnega otroka Lluísa Domènecha i Montanerja in spominja na vrt v steklenjaku z ovijajočimi se keramičnimi vrtnicami in kamnitimi muzami, ki pozdravljajo obiskovalce na zidovih. Kljub Francovemu zatiranju katalonske identitete je mednarodna razstava leta 1929 dala zagon španski arhitekturi, ki se predstavlja na hribu Montjuic. V kopiji Paviljona, ki si ga je originalno zamislil arhitekt in oblikovalec Ludwig Mies van der Rohe, lahko vidimo stol Barcelona − kultni izdelek, ki ga je Van der Rohe poimenoval po mestu. Hrib Montjuic odkriva tudi simbole olimpijskega preporoda iz leta 1992: veliki stadion in ostala športna prizorišča. Na vrhu hriba vlada skoraj 110 metrov visok stolp Torre de Telefónica, ene največjih zvezd sodobne španske arhitekture Santiaga Calatrave. Modern in čistih oblik se dviga v vesolje, medtem ko morje v daljavi še vedno ostaja enako pomembno kot v časih pred Rimljani.

Različni obrazi Barcelone
Kako raznolika je Barcelona, bomo najbolje spoznali med sprehodom po mestnih četrtih. Hribovita soseska Pedralbes na severozahodnem delu mesta je polna mestnih rezidenc iz 19. in začetka 20. stoletja, ki so jih zgradili bogati industrialci. Glavni mestni nakupovalni predel in tudi eno svetovnih središč Art Nouveauja je L´Eixample. Na severnih obronkih mesta leži Sarrià-St. Gervasi − tisočletno kmetijsko območje, ki je do dandanašnjih dni obdržalo  podeželski šarm, dopolnjen z elegantnimi restavracijami in butiki. Nekdanja vas Gràcia je bila dolgo shajališče napredno mislečih. Svoj mladostni in neodvisni naboj ohranja še danes, domačini pa v Gràcio zahajajo predvsem zaradi odličnih kavarn, barov in restavracij, ki so odprte pozno v noč. Antično rimsko obzidje in gotske palače obdajajo ulice, zaprte za promet, ki so polne antikvariatov in kavarn. Takšna je tipična podoba Gotske četrti (Barri Gòtic), ki se razprostira okrog katedrale De la Seu. Pisana ribiška četrt Barceloneta je obdana z ribjimi restavracijami in privlačnimi plažami. Nekdanji center mesta El Born in obalni predel La Ribera sedaj nosita ime Born-Ribera, ki je raj za trendovske taverne, izvrstne restavracije, renesančne palače in kulturne ikone, kot je na primer Piccassov muzej. Čeprav se je zahvaljujoč Muzeju sodobne umetnosti in številnim galerijam nekdanji predel sumljivega slovesa El Raval spremenil v nov mestni hit, še vedno ohranja živahno in bohemsko dušo. V zadnjih letih so prav soseske Born, El Raval in Barceloneta iz nevarnih četrti postale vabljiv nov obraz Barcelone in naslov številnih odličnih restavracij, barov in dizajnerskih trgovin.

Skrita uličica mnogih zakladov
Eden najbolj vznemirljivih predelov Barcelone, predvsem za ljubitelje nenavadnih, dizajnerskih izdelkov, je ulica Carrer dels Flassaders i predelu Born-Ribera. V palači iz 14. stoletja sta svoje prostore našla restavracija in prodajalna Café de la Princesa, v kateri svoje minimalistične kreacije predstavlja oblikovalka Julie Sohn, poleg nje pa lahko moški  izbirajo med modeli danske znamke Sand. La Báscula je deloma umetniška galerija, ki spominja na industrijski obrat, deloma je kavarna in restavracija, prijazna vegetarijancem, z odličnimi domačimi špinačnimi ravioli. Argentinska oblikovalka Mariela Marabi v svojem ateljeju Almacén Marabí razstavlja svoje igrive lutke, ki so razstavljene tudi v Muzeju sodobne umetnosti. Ljubiteljice nakita moramo zaviti v prodajalno Moska, saj njen lastnik Maka Amraham potuje po celem svetu in zbira nakit od blizu (masivni uhani, ki so jih oblikovali barcelonski zlatarji) in daleč (starinski zlat in srebrn nakit iz Indije), a predstavlja tudi lastne kreacije iz čistega srebra ali stekla.

Gurmanski nasveti strokovnjakinje
Helena Garriga je svojo kariero začela kot modna oblikovalka in se proslavila s sodelovanjem z Moschinom in Jeanom Paulom Gaultierjem. Ker je hrana njena prva ljubezen, se je odločila, da bo najboljše lokalne in mednarodne sestavine zbrala in ponudila v svoji novi trgovini La Cuina d´en Garriga. Sladek paradižnikov kruh prihaja izpod rok slaščičarja Carlesa Mampela, ki ustvarja pod imenom Bubó. Masleni kruhki s suhim sadjem in oreščki prihajajo iz pekarne Forn Baluard. Garriga obožuje tudi morske in riževe specialitete restavracije El Suquet de l´Almirall in okusne specialitete, ki jih postrežejo okrog skupne mize v umetniškem, a domačem okolju restavracije Tapioles 53. Z eno nogo v Evropi in drugo globoko v katalonski tradiciji je Barcelona vedno razpeta med skrajnosti: goreče katalonsko nacionalna in vzvišeno svetovljanska, snobovsko malomeščanska in vendar nenehno uporniška, noro zaljubljena v svoj nogometni klub in privržena tradicionalni ‘športom’, kot je ‘gradnja’ živih stolpov castellov (posebej zanimivo je močne fante opazovati 24. septembra med festivalom La Mercé, posvečenem zavetniku Barcelone), je danes neustavljivo privlačno katalonsko središče eno od svetovnih narekovalcev modnih, kulturnih in oblikovalskih smernic.