Erobrer Beograd slovenerne eller erobrer de det?

V hotelu Moskva s štirimi zvezdicami, ki stoji na Terazijah v samem središču mesta, boste za nočitev odšteli približno 60 evrov. Najde pa se tudi kar nekaj čisto spodobnih hotelov v cenovnem območju 20 evrov. Seznam beograjskih hotelov s cenami in kontaktnimi naslovi najdete na spletni strani beograjske turistične organizacije www.tob.co.yu. Pred odhodom v mesto svetujemo tudi obisk uradne spletne strani Beograda na spletnem naslovu www.beograd.org.yu, kjer najdete kopico koristnih informacij.

IZHODIŠČNE TOČKE ZA POTEP
V Beogradu se boste najenostavneje in cenovno najugodneje prevažali s taksiji, ki jih je tu malo morje, od najnovejših mercedesov do pravih muzejskih eksponatov na štirih kolesih. Morda boste celo naleteli na kakšno novo stoenko, ki jih Zastava še vedno proizvaja. Kilometer vožnje s taksijem vas bo stal približno pol evra oziroma 40 dinarjev. Dobra izhodiščna točka za potep po mestu je kar Trg republike v samem središču. Tu stojita tudi Narodno gledališče in Narodni muzej, v katerem hranijo več kot 300 tisoč različnih eksponatov, od arheoloških najdb, pomembnih umetniških del do raznih zgodovinskih dokumentov. Če vas vsaj malo zanima zgodovina, prav gotovo vredno obiska. Spomenik kneza Mihaila Obrenoviča, ki mu domačini pravijo »pri konju«, na Trgu republike je priljubljeno zbirališče mladih Beograjčanov, torej nekaj podobnega kot ljubljanski Prešernov trg. Nekaj korakov stran se začne ulica Kneza Mihaila, ki poteka od Terazij do Kalemegdana, ob njej je kopica trgovinic in lokalčkov. Sprehod po Kalemegdanskem parku in trdnjavi, v kateri je urejen tudi vojaški muzej, je obvezna sestavina prvega obiska Beograda. S Kalemegdana je prekrasen razgled na Savo in Donavo, ki objemata mesto, če le ni megle, ki je v zimskem času pogosta spremljevalka Beograda. V bližini Kalemegdana se nahajata tudi živalski vrt in planetarij. Ljubitelji dobre hrane in romantičnega vzdušja pa obiščite Kalemegdansko teraso, restavracijo, urejeno v bivši trdnjavi, kjer boste uživali v dobri hrani in glasbi godalnega kvinteta s spremljavo klavirja.

POKUKAJTE V TRGOVINE
Beograd ne spada med mesta, ki bi jih lahko označili za »nakupovalne meke«. Ponudba trgovin odraža družbeno stanje mesta z dvema milijonoma prebivalcev, v katerem je nekaj odstotkov bogatih posameznikov. Tem so namenjene trgovine s prestižnimi blagovnimi znamkami. Druga skrajnost so trgovine včasih priznanih jugoslovanskih blagovnih znamk, ki danes počasi propadajo. Vseeno pa v njih lahko najdeš poceni kakovostno blago. Presenetila pa nas je pestra in bogata ponudba izdelkov nekaterih znanih znamk športne konfekcije, ki je bila celo boljša kot v Sloveniji. Največ trgovin je v mestnem središču, na Terazijah in na ulici Kneza Mihaila, nekaj trgovskih središč pa je tudi v širši okolici mesta – o njih lahko poizvedujete na že omenjeni uradni spletni strani mesta.

NE ZAMUDITE KULINARIČNEGA DOŽIVETJA
Čisto druga zgodba je kulinarično doživetje Beograda, predvsem za ljubitelje mesnih jedi z žara. Porcije so v primerjavi s slovenskimi ogromne, pri čemer njihova velikost z oddaljevanjem od mesta raste. S ceno je ravno obratno – gostinske storitve v središču mesta so dražje kot na obrobju, poleg tega pa so tu cene tudi vse prej kot enotne. Sicer pa je poleg zelo prijaznih in uslužnih natakarjev značilnost srbskih gostiln živa glasba. Prijetno je presenetila tudi urejenost sanitarij, ki so pravo nasprotje umazanim beograjskim ulicam. Prva postaja za razvajanje brbončic v bližini mestnega središča so gostišča v boemski Skadarliji, ki je bila v 19. stoletju znano shajališče umetnikov. Med slovenskimi turisti je verjetno najbolj znana gostilna Tri šešira, ki je namenjena predvsem turistom, saj poznavalci lokalnih razmer za uživanje srbskih jedi z žara bolj priporočajo obisk gostilne Srbija, ki leži kakšnih 15 kilometrov južno od Beograda ob ibrski magistrali. Za zabavo gostov skrbita glasbena skupina, ki igra narodno glasbo, in igralski par v oblačilih iz 19. stoletja, ki pripoveduje zgodbe o takratnem življenju v Skadarliji. Slovencem pa znata recitirati tudi Prešerna. Ko smo že pri Prešernu, na Trgu Nikole Pašića obratuje Prešernova klet, ki so jo pred kratkim preuredili v čisto spodobno gostilno. V bližini Skadarlije, na ulici 29. novembra, zadnjih sto let deluje restavracija Bled. V njej strežejo odlične ribje jedi, izstopata ribja juhica in sladkovodna riba smuč. V središču mesta, na ulici Kralja Petra, ki seka ulico Kneza Mihaila, so nasproti Narodne banke Srbije v kleti restavracije Que passa odprli še restavracijo Kraljevina. V njej vam postrežejo tudi s hrano, ki so jo pripravljali kuharji kraljevskih družin Karad-od-evič in Obrenovič v prejšnjih stoletjih. Po njihovih receptih pripravljena polenta, pasulj, mladi in stari kajmak, prebranec ter ostale že skoraj pozabljene jedi bodo zadovoljile še tako zahteven okus. Ob hrani se prileže tudi kozarček vina, priporočamo vam črnogorskega vranca, ki velja za najboljšo sorto iz vinogradov Srbije in Črne gore.

ZVEČER ZABAVE NE ZMANJKA
Slovenci zelo radi obiskujemo splave, gostilne, urejene na zasidranih plovilih ob obalah Save in Donave. To je zbirališče zabave, ki jo pri nas pogosto pogrešamo – živa glasba, dobra družba, večerne obleke … Največ splavov se nahaja na Keju oslobod-enja v bližini hotela Jugoslavija in na Ušču v bližini istoimenskega poslovnega središča, nekdanje stolpnice Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Priporočamo obisk splava Žabar na Keju oslobodenja. Gostinsko ponudbo mesta lepo zaokroži še množica kavarn, raznih klubov in nočnih lokalov, kjer se zabava vse do jutra. Težko bi se odločili, kateri lokal bi vam posebej priporočili, saj večina ponuja prijetno zabavo. Nočno življenje še najbolje predstavi spletna stran www.club.co.yu, na kateri najdete aktualni program dogajanja v klubski sceni. Sicer pa imajo Beograd in njegovi prebivalci prav poseben šarm, tako da boste mesto zelo hitro vzeli za svoje.