"Livet er så foranderligt, at vi kun kan håbe, at det mindst én gang er lykkedes os at nyde et frisk og rent øjeblik af nydelse uden at ødelægge det."
Življenje francoske pisateljice Anaïs Nin, ki se je rodila leta 1903 v predmestju Pariza, je bilo resnično specifično, napolnjeno s številnimi polemikami in spletkami. Kar je pri njej zanimivo, je to, da je mere kot 60 let pisala svoje dnevnike (od svojega enajstega leta do smrti) in jih objavljala, brez cenzure.
V resnici je bilo njeno življenje brez cenzure! Poleg dnevnika je znana tudi po erotičnih romanih in kratkih zgodbah, boemskem življenju v poligamiji og številnih ljubimcih, med katerimi sta tudi pisatelj Henry Miller in psihoanalitik Otto Rank. Umrla je v Los Angelesu leta 1977 po triletnem boju z rakom.
Z ozirom na njeno burno in svobodomiselno življenje, ne preseneča, da imajo najbolj znani citati Anaïs Nin predvsem ljubezensko konotacijo. Zaradi njihove interpretacije, denimo s slavnim “ … vedno bom devica-prostitutka, sprevrženi angel, dvolična ženska, smrtna svetnica” – je Anaïs postala muza feministk in oboževana v homoseksulanih krogih. Vendar pa se v morju njene erotične proze pozablja na dejstvo, da je Anaïs velik del svojega življenja namenila študiju psihoanalize, in da je napisala številne eseje in popisala strani svojih dnevnikov z razmišljanji o svobodi in svobodnem, neomejenem umetniškem ustvarjanju.
Danes vam tako predstavljamo nekaj njenih manj znanih citatov.
“Pišemo, da dvakrat začutimo življenje – v danem trenutku in v retrospektivi.”
“Prišel bo dan, ko bo tveganje, da se ujamemo v lastnem kokonu, postalo večje od tveganja za razcvet.”
“Jaz življenje spoznavam lirično, melodično – moji občutki so močnejši od razlogov in načel. Hrepenim po čudežnem in ta želja je edino, kar me lahko preplavi. Vse, česar ne morem spremeniti v nekaj čudežnega, preprosto opustim. Resničnost me ne navdušuje. Verjamem v ekstazo, svobodo in ko me življenje pretrese, zbežim – kamorkoli. Ni več sten.”
“Ne razvijamo se kronološko. Včasih se razvijamo v eni dimenziji, včasih pa v drugi – neenakomerno. Relativni smo. V enem pogledu smo zreli, v drugem otročji. Sestavljeni smo iz plasti, celic, ozvezdij. A ni to čudovito?”
“Vloga pisatelja ni to, da pove tisto, kar bi lahko vsi, ampak tisto, česar nihče drug ne more ali ne sme.”
“Če ne dihaš skozi pisanje, če ne jočeš skozi pisanje, če ne poješ skozi pisanje, potem ne piši. Kultura od tega nima nikakršne koristi.”
“Življenje je procest postajanja, kombinacija stanj, skozi katera moramo. Ljudje delajo napako, ko želijo izbrati stanje, v katerem bodo ostali za vedno. Na ta način sami sebi namenijo smrt.”
“Človek si prizadeva prepoznati samo tisto, kar pozna. Funkcija umetnosti je torej v tem, da spremeni naše dojemanje. Naloga pisatelja je, da tako čarobno razburka poznane prizore, da v njih nenadoma vidimo nov pomen.”
“Verjamem, da človek piše z namenom, da bi ustvaril svet zase, v katerem bi lahko živel.”
“Neznano je bil moj kompas. Neznano je bila moja enciklopedija. Neznano je bila in ostaja moja edina znanost.”
“Ljudje, ki živijo življenje s polnimi pljuči, se ne bojijo smrti.”
“Zadnja lekcija, ki se jo nauči vsak pisatelj, je, da ga lahko vse nahrani in navdihne. Besednjak, na novo odkrita beseda, potovanje, srečanje, pogovor na ulici, knjiga, nov naučen stavek – absolutno vse.”
“Ukvarjanje z umetnostjo je neka vrsta lebdenja – ločevanje lastnega bitja od ujetosti na zemlji.”
“Ustvarjalna oseba ne bo nikoli ostala v prvem svetu, ki ga odkrije. Ne pozna mej in ničemur se ne pokori.”
"Livet er så foranderligt, at vi kun kan håbe, at det mindst én gang er lykkedes os at nyde et frisk og rent øjeblik af nydelse uden at ødelægge det."
