Hvorfor skulle vi lære noget af narcissister, manipulatorer og psykopater, som det meste af tiden handler på en skadelig måde, og som vi næsten ikke forestiller os har noget positivt i sig? Nogle gange lærer videnskabelig forskning os ting, vi måske ikke ønsker at vide. Kan disse mørke personligheders træk virkelig gavne os?
Psihologi so na vojaški akademiji Združenih držav Amerike (West Point) preučevali kadete, da bi tako spoznali, katere osebnostne lastnosti najverjetneje prispevajo k uspehu. Odgovor št. 1? Narcisizem.
Kadeti so bili ocenjeni v številnih različnih vidikih vodenja, tako s strani nadrejenih kot tudi s strani podrejenih. “Narcisizem je koristil skoraj vsem,” pravi Seth Spain, docent za organizacijsko vedenje na Binghamton University School of Management. “Bila je edina značilnost, ki je imela enovit pozitivni učinek.”
Zainteresirani (in morda celo malce prestrašeni) raziskovalci so se odločili, da bodo pogledali še, kako lahko ta neprijetna osebnostna lastnost pripelje do poslovnega uspeha. Ekipa, ki jo je vodil Spain, je tako opravila več kot 140 študij in svoje ugotovitve objavila v poročilu The Dark Side of Personality at Work. Poročilo tako opredeljuje tri osebnostne lastnosti – ‘temno triado’ – ki lahko pomagajo pri hitrejšem uspehu. No, vsaj za kratek čas. Od Julija Cezarja, finančnega prevaranta Bernarda Madoffa in lika Kevina Spaceyja v seriji Hiša iz kart – vsi tisti, ki imajo v sebi preveč ‘temne triade’, bodo na koncu namreč propadli. “Te lastnosti so večinoma povezane s propadom na neki določeni točki,” dodaja Spain. “Če ne boste imeli izjemnih sposobnosti, boste sčasoma odtujili svoje sodelavce, zaposlene in stranke.”
Medtem pa lahko vsi tisti, ki teh lastnosti nimamo, izkoristimo znanje o njih. Opazujemo lahko, kako ‘temna triada’ ljudem pomaga, da ob pravem času s pravšnjo mero tudi nekaj spremenijo.
Narcisiti navdihujejo z navdušenjem.
Pomislite na Napoleona ali pa Steva Jobsa. Narcisi lahko dosežejo neverjetne stvari, ponavadi tako, da svoje potrebe in želje postavijo pred vse ostalo. Prav tako so za dosego cilja pripravljeni narediti skorajda vse. In najpomembneje, navduševanje drugih jim gre odlično od rok.
“Narcisi so odlični pri predstavljanju sebe in svojih idej, in so neverjetno navdušeni nad stvarmi, ki so zanje pomembne. Ljudje se z njihovih predstavitev vračajo z mislijo, da gre za nekaj razburljivega, za odlično priložnost,” pravi Spain.
Ena izmed definicij vodenja je zmožnost jasnega artikuliranja ciljev ali idej in spodbujanje drugih, da sledijo. In kanček narcisizma vam lahko pri tem pomaga. Ko torej podajate idejo, imejte v mislih: “Jaz sem fantastičen in to je najboljša ideja, ki jo boste kadarkoli slišali.”
Manipulatorji vedo, kako vplivati na druge.
Mojstri manipuliranja vedo, na katere gumbe morajo pritisniti, da dobijo točno tisto, kar si želijo. Na druge lahko vplivajo na več načinov, vključno s pohvalami in laskanjem, oblikovanjem zavezništev, celo z grožnjami.
Večina od nas običajno uporabi le enega ali dva načina, najpogosteje so to nerodni poskusi prilizovanja. Morda se bo slišalo smešno, a je manipuliranje proti cilju, ki bo koristil tudi drugim ljudem, bistvo dobrega vodenja. Zato bi morali biti pripravljeni, seveda zmerno, poskusiti celotno paleto (moralnih!) taktik vplivanja na druge, če so rezultati na koncu tega resnično vredni in dobri za vse.
Psihopati se ne ozirajo nazaj.
So naše najuspešnejše vodje resnično psihopati? “Ne, ne!” pravi Spain. Tisto, kar mnogi mislijo, ko slišijo ‘psihopat’ – na primer Jeffrey Dahmer – ni tisto, kar imajo v mislih psihologi organizacijskega vedenja. Subklinični psihopati so preprosto pripravljeni, da se takrat, ko so kaj naredili narobe, pred druge ljudi postavijo z zelo malo sramu in obžalovanja. “So najtemnejši del ‘temne triade,” dodaja Spain. “Po neuspehu se zelo hitro poberejo.” Zato so pripravljeni delati napake in tvegati.
In to sta lastnosti, ki bi ju lahko uporabil vsak vodja. “Iz odpornosti psihopatov se lahko zelo veliko naučimo,” meni Spain. Njihovo pomanjkanje sramu in krivde je slabo za družbene odnose, zato tega nikakor ne smemo posnemati. Po drugi strani pa lahko imamo korist, če se naučimo reči “naredil sem napako”, to sprejmemo in nadaljujemo.
Mere information:
academia.edu
