Hotdog-dagene er bag os og foran os. Det var dog ikke altid sådan. Verden bliver opvarmet på grund af klimaforandringerne, så vi kan forvente flere og flere dage i fremtiden, hvor temperaturen når op på 32 grader celsius og derover. Læs nedenfor, hvordan du kan finde ud af, hvordan din hjemby er opvarmet, og hvor mange grader der er varmere.
The Climate Impact Lab, skupina podnebnih znanstvenikov, ekonomistov in analitikov iz Rhodium Group, Univerze v Chicagu, Univerze Rutgers in Univerze Berkley, so v sodelovanju z The New York Times pripravili prav posebno shemo, kjer lahko ugotoviš, za koliko stopinj je toplejši tvoj rojstni kraj v primerjavi z letom, ko si se rodil in kaj ga čaka do konca stoletja.
Do podatkov o tvojem rojstnem kraju lahko dostopaš HER!
Kako se bodo na povišanje temperature odzvala različna mesta in regije, je odvisno od tega, kako dobro so prilagojena na ogrevanje, pravi Kelly McCusker, podnebna znanstvenica pri Rhodium Group. Tako visoke temperature lahko namreč povečajo tveganje za bolezni in smrt, zlasti med starejšimi, dojenčki in ljudmi s kroničnimi boleznimi. Tudi prebivalstvo z nižjimi dohodki, ki nima dostopa do klimatskih naprav in drugih prilagodljivih tehnologij, bo verjetneje utrpelo posledice ekstremne vročine.
Na udaru bodo tudi delavci na prostem in delavci v tovarnah, še posebej v državah v razvoju, kjer je manj vejetno, da so delovna mest klimatizirana.
Povečanje števila dni s temperaturo 32 stopinj Celzija in več, bo izraziteje tudi v vlažnih regijah. “Zelo pomemben dejavnik za to, kako ljudje doživljamo vročino, je vlažnost,” je delala McCuskerjeva. “Če je tudi vlažno, ljudje fiziološko niso sposobni izhlapevati znoja in ne morejo učinkovito ohladiti svojih teles.”
Vročina lahko vpliva tudi na proizvodnjo hrane (vključno z zmanjšanjem pridelkov in proizvodnjo mlečnih izdelkov) in lahko poveča povpraševanje po električni energiji. Pogostejši dnevi s 32 stopinj Celzija bi lahko povečali možnosti za sušo in požare.
