Evropski vesoljski agenciji uspel zgodovinski prvi pristanek na kometu #ESA

16 let po tem, ko je na kometu uspelo pristati Brucu Willisu in kompaniji v filmu Armageddon, je podobno uspelo Evropski vesoljski agenciji (ESA) z modulom Philea, ki je potreboval kaskaderske spodobnosti fantov iz filmov Hitri in drzni- komet namreč drvi 65 tisoč km/h. Philae, ki je po desetletju odletela iz gnezda, plovila Rosetta, je tako 12. novembra malo po 17. uri unovčila svoje atletske sposobnosti in zajahala komet 67P/Čurjumov – Gerasimenko.

Gre za zgodovinski dosežek, ki se bo v zgodovinske knjige zapisal črkami velikimi kot pristanek na Luni og polet Jurija Gagarina. Po Rusiji (12. april 1961) in ZDA (20. julij 1969) je tako svoj ”vesoljski” prelomni datum dobila tudi Evropa- 12. november 2014.

Potem ko je pristajalni modul Philae prerezal popkovino s sondo Rosetta in po sedmih urah mehko pristal (bojda kar to gange), se njegovo delo oz. poslanstvo zares šele začenja.

Trenutek, ko je Philae odšla od ''doma'' (beri se odcepila od Rosette). — Trenutek, ko je Philae odšla od ”doma” (beri se odcepila od Rosette).

Fordi det er tyngdekraft na kometu šibka in ker se nista sprožili harpuni, ki bi ga pričvrstile na komet (sedaj se drži s ”kremplji” na pristajalnih nogah, t.j. vijaki), je prihodnost laboratorija na precej trhlih nogah, vendar pa mu gresta trenutno na roke majhna aktivnost tega koktajla skal, zmrznjene vode in prahu in rahitični vetrovi, tako, da je lahko začel z znanstvenimi operacijami, ki naj bi nam še bolj v detajle razložili nastanek planeta Zemlja.

Watch this video on YouTube

Čeprav ga torej ”jaha” brez sedla, gre pričakovati, da ne bo hitro padla s ”konja”, problem zna nastati ko ga bo aktivirala toplota sonca, kamor je namenjen in mu bo začel rasti značilen hale. Sicer pa ga bo na poti tja in okoli pol milijarde kilometrov od doma, Zemlje, vseskozi spremljala Rosetta.

LÆS MERE: 8 fantastiske fakta om rummet

Musik svæver gennem rummet med Disco Volante pladespilleren

17:03. Čas ko se je v Esinem nadzornem središču misije v Darmstadtu vsem odvalil kamen od srca in se je razleglo veselje.

ESA, en pioner na področju kometov, je ob rahli pomoči NASE tako uspešno zaključila desetletno, 1,3 milijarde vredno og mere end šest milijard dolgo zasledovanje kometa po solarnem sistemu, ki ga je ujela avgusta letos, se utirila v njegovo orbito in na njem parkirala. Sicer ta 4 x 3,5 km velik arheološki ostanek prasončja ni bil njena prva tarča, a so v izbiro posegle tehnične težave in iz igre je tako padel prvotno zamišljeni 46P/Wirtanen.