Facebook naj bi okoli leta 2065 postal družbeno omrežje ''živih mrtvecev'', saj naj bi tedaj število profilov mrtvih ljudi preseglo število živih. Da se to ne bi zgodilo, ker je vendarle namenjeno ohranjanju in navezovanju stikov, zdaj (digitalno) oporoko dobiva tudi Facebook, kar pomeni, da lahko vodenje profila po svoji smrti zaupate nekomu drugemu. Do zdaj je namreč ta zgolj zamrznil, pa še za to je bilo potrebno premagati številne birokratske ovire.
Vores Facebook profil je po smrti tudi zdaj sicer živel dalje, a je zgolj vegetiral. Po prejemu obvestila o smrti s strani družine ali prijateljev, ki so morali smrt prijaviti z namenskim obrazcem Registrering af den afdødes profil in priložiti dokaz ali osmrtnico, je Facebook namreč račun zamrznil (spominsko stanje). Profil je bil torej na voljo za ogled, a se ga ni dalo at skifte. To pa je motilo številne svojce pokojnih, ki so apelirali na Facebook, da jim dovoli dostop. In Facebook je poslušal. Tako je sedaj postopek precej poenostavljen in tudi z več manevrskega prostora.
V oporoki (pod Nastavitvami, kjer se je/bo pojavila digitalna oporoka ”Legacy contact”, t.i. posmrtno skrbništvo) lahko namreč navedemo, da pooblaščamo drugo osebo (npr. člana družine ali prijatelja), izvršilca, ki bo upravljal s profilom, ko nas ne bo več med živimi.
LÆS MERE: Facebook: hvordan slipper man af med afhængigheden?
Facebook se torej nič več ne spreminja v mesto duhov, kar je v veliki meri tudi rezultat tržne raziskave, ki jo je opravil Zogby, kjer je več kot dve tretjini vprašanih (71 odstotkov), izrazilo željo, da njihova vsebina po smrti ostane zasebna, če sami ne izrazijo drugače. Manj kot polovica (43 odstotkov) pa jih želi, da se njihov profil izbriše, če ne izberejo ”dediča”, ki bo prevzel žezlo profila.
Trenutno je ta opcija na voljo le za Američane, bo pa pravica do dedovanja profila kmalu na voljo tudi drugod.
Kako že gre? Jaz sem mrtev! Na živi moj Facebook profil!
